DL: Radon v bivalnem okolju - Lahko ga odstranimo in zdravo zadihamo

28.3.2017 | 11:30

Potencial radona v tleh v Sloveniji (Institut Jožef Stefan, 2006)

Prikaz prehajanja radona iz tal v zgradbo (Raopis, 2006)

Razpadni produkti radona se odlagajo v pljučih (Svetovna zdravstvena organizacija, 2009)

Sevanje je izraz z negativnim prizvokom, saj ga običajno povezujemo s škodljivimi učinki na zdravje. Zavedamo se škodljivih učinkov elektromagnetnega sevanja daljnovodov in elektronskih naprav, ultra-vijoličnega (UV) sončnega sevanja, obsevalnih medicinskih naprav in sevanja po jedrskih nesrečah. Istočasno pa prezremo sevanje povezano z radonom z razlago, da je »naravno«. Sevanje radona vsekakor je naravno, vendar le do doze, ki jo srečamo v naravi. V zaprtih prostorih pa se obsevanost lahko toliko poveča, da že predstavlja tveganje za naše zdravje.

Učinki na zdravje

Radon je radioaktivni žlahtni plin, ki nastaja ob razpadu urana. Je brez barve, vonja in okusa. Sam radon, kot tudi njegov razpad, ni nevaren zdravju, kar pa ne velja za njegove razpadne produkte in sevanja. Ob razpadu radona namreč nastajajo zelo majhni delci težkih kovin (polonija, svinca in bizmuta). Preko dihanja delci preidejo v pljuča, kjer se odložijo na občutljivem tkivu. Pri nadaljnjem razpadu delcev je tkivo podvrženo ionizirajočemu sevanju, ki nas obseva od znotraj in povečuje tveganje za obolenje pljučnega raka. Obolenje nastaja počasi in se lahko pokaže čez nekaj desetletij. Z daljšanjem življenjske dobe se ob povečani izpostavljenosti visokim koncentracijam radona povečuje doza sevanja, ki jo posameznik prejme, posledično pa se povečuje tudi verjetnost obolenja.

Radon je za kajenjem drugi najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka. Raziskave so pokazale, da je v Evropi okoli 9 odst. vseh pljučnih rakavih obolenj povezanih z radonom. Ugotovili so tudi, da je pojavnost raka še posebej povečana med kadilci, ki so izpostavljeni radonu, kar je povezano z vezavo radonovih razpadnih produktov na delce dima. Posledično je v takem primeru tudi pasivno kajenje mnogo bolj nevarno. Zato velja opozorilo, da se v zaprtih prostorih, ki jih uporabljajo otroci, ne kadi. V primerjavi z nekadilci imajo kadilci 25 krat večje tveganje za nastanek pljučnega raka. Območje Kočevja je zelo obremenjeno z radonom. Podatki o številu onkoloških bolnikov kažejo, da tu obstaja večje tveganje za nastanek pljučnega raka kot v v preostali Sloveniji. Radon bi lahko bil verjeten vzrok za to odstopanje, vendar pa denarja za podrobnejšo raziskavo ni.

Sevanje

Uran, kot vir radona, je naravno prisoten povsod v zemeljski skorji. Del radona doseže atmosfero, kjer se hitro razredči. Povprečne koncentracije v prostem zraku so 10‒20 Bq/m3 (1 Bq-bekerel je enak enemu radioaktivnemu razpadu na sekundo). Če pa radon na svoji poti zaide v zgradbo, se v njej lahko začne kopičiti. Slovenske raziskave so pokazale, da so povprečne koncentracije radona v slovenskih zgradbah 60‒80 Bq/m3. Ko koncentracija radona v bivalnem okolju preseže 200 Bq/m3, se količina prejetega sevanja že znatno poveča.

Sevanje je sicer prisotno povsod v našem življenju (povprečna letna doza 2,5–2,8 mSv-milisiverta), pri tem je približno polovica obsevanja (1,2–1,5 mSv) posledica vdihavanja radona in njegovih potomcev v stanovanjskih zgradbah. Ta izračun je narejen na podlagi povprečne vrednosti radona v stavbah. Če k temu prištejemo še povišano dozo sevanja prejeto v šolah in vrtcih (za otroke in zaposlene), kjer največkrat slišimo o radonu, se hitro približamo dovoljeni mejni vrednosti, ki je za prebivalstvo postavljena pri 6 mSv letno. Pri tem je treba poudariti, da se ukrepi v šolah začnejo izvajati na izračunu sevanja prejetega v šoli, brez upoštevanja sevanja prejetega drugje. Zato velja priporočilo za starše, da v okoliših, kjer so odkriti primeri povišane koncentracije radona, preverijo tudi koncentracijo radona v bivalnih prostorih. Za primerjavo o dozah na delovnem mestu naj navedemo, da povprečne doze delavcev v jedrskih elektrarnah in člane letalskih posadk dosežejo nekaj več kot 1 mSv letno, doze turističnih delavcev v jamah, kjer je povečana koncentracija radona, pa okoli 4 mSv letno. Za te poklice velja omejeno število delovnih ur, prav zaradi povečane obsevanosti.

Dolenjska

V Sloveniji je po zakonodaji dopustna letna koncentracija radona 400 Bq/m3 v bivalnih prostorih in tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Če so dopustne vrednosti presežene, je treba stavbe ustrezno sanirati. Nedavna raziskava je pokazala, da je v Sloveniji v približno 14 odst. stavb (pritličje in prvo nadstropje) koncentracija radona višja od 400 Bq/m3. Ta odstotek pa je na kraških tleh, kamor spada skoraj celotna Dolenjska kar blizu 30 odst. Vzrok temu je poroznost in prepustnost kraških tal, zaradi česar več nastalega radona doseže atmosfero. Tako so na Kočevskem v prostem zraku izmerili trenutne vrednosti do 130 Bq/m3, povprečna koncentracija pa je 35 Bq/m3.

Na področju Dolenjske je znanih veliko primerov povišanih koncentracij radona. V zadnjem desetletju so jih v javnih ustanovah obravnavali več kot trideset, večinoma v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Nekatere zgradbe so tudi že uspešno sanirali. Kljub močno povišanim koncentracijam v vrtcih in šolah pa je odziv javnosti, predvsem staršev, medel. Vzrok za to bi lahko bila slabša ozaveščenost prebivalstva. Velikokrat namreč obvelja mišljenje, da se radon nahaja le v kleteh in v starih ter slabo grajenih objektih; če nimamo kleti in imamo hidroizolacijo, smo varni pred radonom. Vendar še zdaleč ni tako. Ker se največ časa zadržujemo doma, v povprečju 12 ur dnevno, smo lahko največ obsevani prav tam. Tako so lahko otroci dvojno obsevani, doma in v šoli, ter prejmejo veliko količino sevanja.

Radon v zgradbah

Glavni vzrok za koncentriranje radona v zgradbah je rahlo znižan tlak v notranjosti, kar je posledica toplejšega zraka v zgradbah. Zaradi tlačne razlike pride do sesanja zraka, bogatega z radonom, izpod temeljne plošče v notranjost objekta. Tlačna razlika med notranjim in zunanjim zrakom je višja v hladnejšem delu leta. Dodatno je v hladnem obdobju zmanjšano tudi zračenje prostorov. Posledično so zimske koncentracije radona nekajkrat višje od poletnih. Prehod radona v notranjost je omogočen skozi razpoke v talni plošči in stenah, dilatacije, skozi preboje za instalacije ter skozi nezatesnjene jaške. Ker so novejše hiše bolj zrakotesne, v njih nastaja večji podtlak, kar lahko privede do povišane koncentracije radona v stavbi. Posebej velja izpostaviti energetske sanacije objektov, predvsem zamenjavo oken, saj se ob tem zračenje objekta zmanjša, kar pa lahko znatno poviša koncentracijo radona. Na splošno je ob zatesnitvi ovoja hiše priporočljivo vgraditi prezračevalni sistem, ki poskrbi za dovod svežega zraka. Če pogledamo pasivne hiše, ki so najbolj zrakotesne, imajo vse vgrajene prezračevalne sisteme (v tem se vgradi tudi rekuperator toplote). Kljub vsem izvedenim preventivnim ukrepom pa za nobeno stavbo ne moremo z gotovostjo trditi, da je varna pred radonom, dokler tega ne potrdimo z meritvami. Tudi vrednosti izmerjene v sosednjih stavbah so običajno zelo različne, tako zaradi različne gradnje kot zaradi drugačne strukture tal in širjenja radona pod objektom.

Meritve in ukrepi

Meritve koncentracije radona so enostavne ter natančne. Za oceno izpostavljenosti radonu so najprimernejše 2‒3-mesečne meritve v času kurilne sezone. Koncentracijo radona merimo v prostorih, v katerih se zadržujemo največ časa (bivalni in spalni prostori). Na podlagi izmerjene koncentracije ocenimo tveganje za zdravje in predvidimo večje ali manjše ukrepe.

Ukrepi za zmanjšanje koncentracije radona v zgradbah so različni in so odvisni od tega, kako visoka je koncentracija. Če je koncentracija radona rahlo povišana, lahko ukrepe, med katere spada tudi zračenje, izvedemo kar sami. V primeru višjih koncentracij, pa z manjšimi posegi, ki so izvedljivi v enem do dveh delovnih dneh, otežimo vstop radona v zgradbo. Najučinkovitejši ukrep je odsesavanje zraka izpod temeljne plošče, s čimer zmanjšamo gonilno silo za prehod radona v notranjost. Posegi v notranjosti zgradbe v večini primerov niso potrebni ali pa so le manjši. Koncentracijo radona tako zmanjšamo na sprejemljivo raven. V prvi vrsti želimo koncentracijo radona znižati pod 200 Bq/m3, stremimo pa h koncentracijam pod 100 Bq/m3.

Sedaj je pravi čas, da se poslužimo meritev radona. Meritev koncentracije radona lahko naročimo že za 50 evrov in na podlagi rezultatov izvedemo ustrezne ukrepe. Tako bomo lahko s polnimi pljuči zadihali tudi doma, ne le zunaj, na svežem zraku.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 22. decembra 2016

Dr. Matija König, univ. dipl. ing. grad.