Novomeški borci: Z modrostjo iz preteklosti v sedanjost

26.3.2017 | 16:30

Pred časom je imelo svojo skupščino Združenje borcev za vrednote narodno-osvobodilnega boja Novo mesto. Nevladna  organizacija, ki deluje v skladu z Zakonom o društvih R Slovenije. V združenje se vključuje 23 krajevnih organizacij območja nekdanje občine Novo mesto. Združenje združuje blizu 1400 članov, med katerimi je večje število žensk. Organizacija je po starostni strukturi organizacija starejših, saj se povprečna starost nagiba proti 75. letom. Organizacija ohranja vrednote, kot so svoboda, ljubezen do materinskega jezika, ljubezen do domovine, pravic človeka in ohranjanje tovarištva iz časa boja partizanov za današnjo svobodno Slovenijo.

Združenje v svojem programu skrbi za številne spominske proslave dogodkov iz časa dogodkov v letih 1941 - 1945, številne žalne komemoracije na grobovih padlih, umrlih, talcev, tako partizanov kot izgnancev, internirancev v tujini. Na skrbi ima 226 pomnikov - spomenikov teh dogodkov na območju organizacije. Sredstva zagotavljajo občine in država, vendar jih je v zadnjem času vedno manj. Skrb za koordinacijo in vzdrževalna dela prevzema združenje s krajevnimi organizacijami, ki delujejo s sredstvi zbrane članarine. Kakšnega razkošja si ne moremo privoščiti.

Spomin na te dogodke je v organizaciji živ in vedno prisoten v želji, da ne bo nikoli izginil, prenehal.

Delovanje članov združenja v veliki meri zmanjšujejo dogodki po drugi svetovni vojni, ki niso več plod partizanskega boja, so le posledično ravnanje mnogih evropskih držav do kolaborantov, izdajalcev, ki so se udinjali v vrste okupatorja, kot je bilo pri nas domobranstvo, četništvo, slovenska legija in črna roka zoper lastni narod.

Delegati in prisotni na skupščini so v razpravi na podana poročila in pripravi programa izrekli številne predloge. Vprašanje je, kako je taka »starejša« organizacija lahko uspešna v delu. Mineva že več kot 76 let od dogodkov, mnogo nepremičnin, premoženja, je nadomeščenega s pridnostjo naših ljudi. Mnogo krivic je pozabljenih, mnogo gorja tudi … mladi kar nočejo verjeti, da je bilo vse to res, da prejšnje socialistično vodstvo ni moglo vsega postoriti, ker nismo potegnili voza v eno ali drugo smer. Do naše samostojnosti Slovenije smo se nagibali v neuvrščeni, revni, industrijsko nerazvit svet, vendar s ponosom na prehojeno pot.

V krajevnih organizacijah, kjer je vodstvo dopustilo spremembe v delu, kaže bolje. Tudi več mlajših članov se vključuje v delo. Te pobude in odločitve v takih organizacijah vedno bolj zanimajo ostale, ki k novim družbenim spremembam še pristopajo, kažejo na trend približevanja v čas, v korak s časom združene Evrope, sveta. Če želimo v resnici ohranjati vrednote NOB, moramo med ljudi z novimi pristopi odprte komunikacije. S pomočjo kulture, ki jo ljudje vedno bolj potrebujejo, smo se najbolje borili v vseh obdobjih slovenske narodne zgodovine. Tudi v času osamosvojitve in sedanjega napora vlade, da se znebimo zlorab in korupcije.

Vrednote NOB lahko izrazimo s pomočjo umetniških del, ki so nastale med vojno, v večerih lirike, branja pisem iz zaporov, taborišč, strelskih jarkov, pregnanstva. Danes vsi potrebujemo interpretacijo ljudi iz našega okolja, ki ljubijo lepo besedo, tako meščani kot okoličani, posebej še otroci. Na ta način se plete vez, stkana iz drobnih niti, ki se mu reče zaupanje.

Med ljudi moramo stopiti s pomočjo naše dobre volje, ki jo aktivno pokažemo v vseh akcijah, ki se organizirajo v mestu in na podeželju. Sodelujemo aktivno, odprti do vseh ljudi. Znebiti se je potrebno tistih pomislekov na oholost, zvišenost, nedostopnost, pravice do stalnega ocenjevanja in motrenja ljudi okoli sebe. Bodimo to, kar so bili naši preprosti borci iz vrst kmetov, delavcev, učiteljev, duhovnikov, zdravnikov … vseh ljudi dobre volje in ne tistih oholih povojnih sekretarjev v pisarnah. K vsakemu grobu, spomeniku poklanjajmo samo en cvet, naš srčni cvet.

V naših vrstah so ljudje z ogromnim znanjem, ki je in mora biti zaklad, ki ga organizacija lahko uporabi za svoj razvoj. Tu mislimo na različne oblike delavnic za otroke kot odrasle v sodelovanju v medgeneracijskih projektih, učenju, veščinah …Vedno in povsod povejmo, kdo smo, kaj hočemo in predstavljajmo naše vrednote – svobodo, enakost, enakopravnost, objektivnost in kritičnost do slabega. Bodimo kritični do tega, da se ljudem v našem okolju jemljejo človekove pravice.

Ne pomišljajmo, da tega ne zmoremo, če hočemo. V našem delu so v vodstvu združenj, zveze, starejši člani, ki ne obvladajo sodobnih tehnologij digitalnega sveta. Zmožnost računalniške tehnologije jih postavlja v odvisnost mlajših, velikokrat preveč stremuških oseb, ki s svojim administrativnim delom prevečkrat posegajo v samo resnično dogajanje dogodkov in samega želenega dela. Nedopustno je, da se v ospredje postavljajo sekretarji, računovodje, pred koristne operaterje, timsko  delo delovnih skupin pri izvajanju projektov, ki morajo zamenjevati oblike dosedanjega dela. Sekretarji, ki ne dopuščajo drugim vključevanje v delovni proces združenja, postajajo preobremenjeni in po oceni neuspešni. Vse vodi v umikanje in nezadovoljstvo. Ocena ni kritika, le želja po boljšem delu. V organizaciji je finančno nagrajen le sekretar, ostalim so povrnjena skromna nadomestila prevoza brez dnevnic.

Vzeta svoboda razmišljanja, samostojnega dela poleni tako možgane kot telo – rezultat je navidezni mir, ki pa ne prinaša sprememb v delu organizacij. Takšno delo iz naše zgodovine delovanja nam postavlja današnji reiting v družbi in svetu. Ta je trenutno slab.

Vsaka naša organizacija mora biti viabilna – podobna amebi, ki lahko vpliva na vse življenjske pore – mora biti živa in s tem najuspešnejša.

Delo dobre prakse kaže končan dogodek Večera lirike upora, Javorovica, in bližajoči se dogodek pohoda objetega mesta - NM*v*ŽICI, ki naj bi združeval vse starostne generacije pohodnikov, kolesarjev, tekačev, na poti v obroč sklenjenih ljudi okoli mesta. Pohod združuje člane združenja, goste turističnih in športnike športnih organizacij, gospodarstva. Vsi skupaj moramo prepričljivo povezati ljudi in jih narediti vesele, srečne, zadovoljne. Izbrani datum Dneva upora proti okupatorju nima samo v ospredju program OF v vojnem času, gotovo ima predznak upora proti sedanjemu načinu zasužnjevanja dela, tako intelektualnega kot fizičnega.

Naša dosedanja praksa, kot je bilo že rečeno, je slaba komunikacija, čas brez obveznih sestankov, brez možnosti izreči svoje mnenje, ponuditi svoj potencial. Pogovorov in razgovorov je premalo. Vemo pa, da ne moreš kovati uspeha brez razmišljanja na neuspeh. Vendar mislimo, da je teh 75 let dovolj, da stopimo z novimi prijemi dela k novim uspehom. Bodimo ponosni na to, kar smo!

Če bi bili člani borčevske organizacije in člani spominskih čet, bataljona, skupaj z meščani, taborniki na goličavi mestnega gozda Portovald na akciji pogozdovanja, se bi vsi bolje počutili. Kabinet župana in mnogi resorji dela mestne občine nam kar ponujajo možnosti vključevanja. Tudi skupne ekskurzije z mladimi, recimo na ogled vojnega muzeja v Postojno, Bazo 20, k spomeniku Jakca, bi mnoge mlade pripeljalo do resnic. Bomo zmogli korak naprej? Bomo stopili v nov svet, čeprav je sedanji že prekoračil dogodke 2. svetovne vojne in kar drvi v tretjo z atomskim orožjem.

Vsebinski del – Jože Pečnik
Slike – Zdravko Damjanović

Galerija