DL: Detektivi vse pogosteje tudi v podjetjih

23.3.2017 | 14:50

Detektivi v podjetjih preverjajo tudi uživanje alkohola, je demonstrirala direktorica Detektivsko-varnostne agencije Bernarda Škrabar.

Odkrivanje prstnih sledi na anonimnem pismu

Naprava za odkrivanje prisluškovalnih naprav

Delodajalci tudi pri nas vse pogosteje iščejo pomoč detektivov. Poznamo zgodbe, ko so zaposlene preverjali na bolniški odsotnosti ali pa je delodajalec pod drobnogled vzel upravičenost izplačevanja potnih stroškov. Nešteto je tudi manjših kršitev, ki ostanejo spregledane, ko denimo zaposleni odnese sponko ali dve, natisne ali prefotokopira lasten dokument, a če se kdo odloči poseči po izdelkih višjih vrednosti, se mu kaj hitro lahko zgodi, da mu na prste stopijo detektivi, ki sicer v podjetjih preiskujejo še številne druge kršitve, tudi uživanje drog in alkohola.

»Najpomembnejši sprožilec ni potreba po denarju, ampak priložnost,« o kršitvah na delovnem mestu razlaga Bernarda Škrabar, detektivka in direktorica ljubljanske Detektivsko-varnostne agencije, in dodaja, da bo kar tretjina zaposlenih izkoristila vsako priložnost za kaznivo dejanje, tretjina pa jih to stori načrtno in premišljeno. V omenjeni agenciji, ki letos beleži deseto obletnico delovanja in je med večjimi detektivskimi agencijami pri nas, so namreč specializirani prav za preiskovanje negativnih dejanj v podjetjih, za katera opravijo več kot 90 odstotkov svojega dela. Najpogosteje preiskujejo notranje kraje in prevare, neupravičene bolniške odsotnosti zaposlenih, uživanje alkohola in drog na delovnem mestu ter lažna prikazovanja potnih stroškov, pojasnjuje Škrabarjeva.

Kot še pravi, kar 75 odstotkov kaznivih dejanj zaposlenih ostane neopaženih, za več kot 95 odstotkov vseh izgub iz naslova notranjih kraj pa je odgovornih manj kot deset odstotkov zaposlenih. »Dejansko stanje se največkrat razkrije šele po nekaj letih prirejanja inventur, pogosto ob menjavah direktorjev in drugega vodstvenega kadra,« o desetletnih izkušnjah na področju preiskovanja tovrstnih kršitev še pripoveduje Škrabarjeva.

NAJVEČKRAT DETEKTIVE IŠČEJO VEČJA IN SREDNJA PODJETJA

Število kršitev narašča tudi v jugovzhodni Sloveniji, pripoveduje Škrabarjeva, podobno narašča tudi povpraševanje po detektivskih storitvah. Na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine najpogosteje izvajajo kontrole delavcev na bolniškem dopustu, preiskujejo sume goljufij pri povračilu potnih stroškov, izvajajo alkoteste in preiskujejo tatvine delavcev v podjetjih.

»Največ delamo za večja in srednja podjetja, za katera tudi predavamo, jih osveščamo in pripravljamo precej preventivnih preverjanj - od rutinskih kontrol bolniškega dopusta, alkotestov, notranjih nadzorov, kontrol iznosov blaga in podobno, pa tudi preiskave v kurativnem smislu, ko je treba rešiti oz. raziskati določen problem,« razlaga Škrabarjeva in dodaja, da se sicer težave z zaposlenimi dogajajo tudi v manjših podjetjih.

Vedno več pa sodelujejo tudi z javno upravo, vendar neprimerljivo manj kot z gospodarstvom, še pravi Škrabarjeva, čeprav bi po njenih besedah moral biti prav v javnem sektorju interes kontrole nad porabo proračunskega denarja večji v smislu neupravičenih bolniških odsotnosti, goljufij pri potnih stroških, neizpolnjevanja delovnih obveznosti zaposlenih, kot so denimo dolgi odmori za malice in kosila, neevidentiranje delovnega časa in druge manipulacije, našteva.

PREISKOVANJE LE NA PODLAGI PISNEGA POOBLASTILA

Da se detektiv v podjetju oz. organizaciji lahko loti izvajanja svojih nalog, ga mora naročnik najprej pisno pooblastiti za konkretno izvedbo primera, o poteku preiskovanega dela razlaga Škrabarjeva. »Vsaka preiskava je individualna in je odvisna od specifičnega začetnega stanja, udeleženih oseb, krajevnih, časovnih in situacijskih vplivov ter cilja oz. želenih rezultatov,« pravi.

Alkoteste denimo v podjetjih izvajajo nenapovedano, podobno velja za preverjanje uživanja prepovedanih drog. Nadzor nad zaposlenimi izvajajo naskrivaj, zasledovanje in preiskovanje morata biti utemeljena, vse primere rešujejo v okviru podjetja, informacije pa ostanejo zaupne, o tovrstnem delu še razlaga Škrabarjeva.

Pri preiskovanju se morajo tako detektivi držati pravilnih postopkov, ki vključujejo opredelitev zadeve, ki jo preiskujejo, taktično-metodične postopke in tehnično-organizacijska vprašanja. »To pomeni, da po prevzemu primera po temeljitem premisleku opravimo temeljito analizo začetnega gradiva, določimo cilj in oblikujemo načrt preiskave, oblikujemo tudi jasen koncept pristopa k razgovorom, določimo čas in kraj za opravljanje razgovorov ter organiziramo optimalne pogoje za njihovo izvedbo, na koncu pa preverimo še dokazno gradivo,« sklene Škrabarjeva.

REVOZ, KRKA, TRIMO: NADZOR VEČINOMA IZVAJAJO SAMI

Različne kršitve sicer zaznavajo tudi v tukajšnjih podjetjih, čeprav detektivskih storitev, vsaj za zdaj, še ne uporabljajo pogosto. V novomeškem Revozu denimo največji delež kršitev predstavlja kršitev prepovedi kajenja na območju podjetja, manjši delež pa kršitve, kot so neupoštevanje ukrepov varnosti, malomarno izvrševanje dela in neopravičena odsotnost, pojasnjujejo. Kot še pravijo, kršitve nadzirajo vodje posameznih delovnih enot, kršitve prepovedi kajenja pa predvsem varnostna služba, ki opravlja redne obhode po prostorih in okolici podjetja. »V podjetju Revoz se za odkrivanje kršitev in storilcev kršitev zaenkrat ne poslužujemo detektivskih storitev,« ob tem še pojasnjujejo v tem novomeškem podjetju.

Zunanje izvajalce pa le v izjemnih primerih bolniške odsotnosti poiščejo v novomeški Krki, pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi novomeškega farmacevta. V Krki tudi sicer spoštovanju reda, tehnološke discipline in dogovorjenih pravil namenjajo veliko pozornost: »Sodelavce že pri zaposlitvi in uvajanju v delo seznanimo s pravili ter s tem, kakšne posledice prinaša njihovo neupoštevanje. Seveda je nujno tudi obdobno obnavljanje poznavanja pravil in obveščanje sodelavcev o vseh spremembah na tem področju,« pravijo. Nadzor nad upoštevanjem pravil v večini primerov izvajajo nadrejeni sodelavci in posamezne strokovne službe, še pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi in dodajajo, da kršitve obravnavajo v skladu z internimi akti, sankcije pa so odvisne od teže in pogostosti ponavljanja kršitve.

V trebanjskem Trimu pa so za Dolenjski list pojasnili, da v zadnjem obdobju niso beležili kršitev, zaradi katerih bi potrebovali pomoč detektivske agencije, če bi na tovrstne težave naleteli, pa bi razmislil tudi o tej možnosti, so dodali.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 22. decembra 2016

Joži Sinur, foto: Barbara Reya