DL: Nasilje na starejšimi - Skriti udarci, zanemarjanje in zaklepanje

25.2.2017 | 17:20

V Domu starejših občanov Trebnje se vedno kaj dogaja, pred kratkim sta se stanovalcem na delavnici izdelovanja adventnih okraskov pridružili tudi direktorica Mateja Ribič (zadaj desno) in njena namestnica za področje zdravstvene nege in oskrbe Hermina Smole (zadaj levo). (Foto: Dom starejših občanov Trebnje)

V Domu starejših občanov Trebnje se vedno kaj dogaja, pred kratkim sta se stanovalcem na delavnici izdelovanja adventnih okraskov pridružili tudi direktorica Mateja Ribič (zadaj desno) in njena namestnica za področje zdravstvene nege in oskrbe Hermina Smole (zadaj levo). (Foto: Dom starejših občanov Trebnje)

Natalija Gregorič (Foto: J. A.

Natalija Gregorič (Foto: J. A.

Ida Križanec (Foto: J. A.)

Ida Križanec (Foto: J. A.)

Mož, ki je skrbel za starejšo invalidno ženo, je za dva dni odšel k sorodnikom, njej pa od postelje odmaknil voziček. Ko se je vrnil domov, ji je očital, da ni čista, potem pa jo je pretepel z mokro brisačo, s katero jo je še očistil. Ker je bila brisača mokra, se niso videli sledovi nasilja, ženska jih ni mogla pokazati niti svoji hčerki.

To je le ena od srhljivih oblik nasilja nad starejšimi. Svojci svoje ostarele družinske člane tudi zaklepajo v sobe, jih puščajo same po cel teden, ne dajejo jim hrane, kričijo na njih, jim očitajo, da so samo v napoto.

NI PRAVE STATISTIKE

Ne gre za prakso v večini družin, a tam, kjer se to dogaja, je hudo. Realne statistike o tem, koliko je takšnih primerov, ni, ker večina od njih ostane neprijavljenih.

»Največkrat starejši pokličejo na naš telefon, in ko povejo, kaj se jim dogaja, jim odleže, za prijavo nasilja pa se v večini primerov ne odločijo,« je povedala Natalija Gregorič iz Zavoda Emma, centra za pomoč žrtvam nasilja. »Razlog sta predvsem strah in sram, da se jim to dogaja in po vrhu vsega, da nasilje nad njimi izvajajo njihovi otroci. Rečejo, da svojega otroka ne morejo prijaviti, da mu nočejo uničiti življenja,« je še dodala Gregoričeva na nedavnem posvetu o nasilju nad starejšimi v Brežicah.

Starejši doživljajo drugačne oblike nasilja kot ostalo prebivalstvo, naš sistem pa še ni tako urejen, da bi zanje lahko primerno poskrbeli. Gregoričeva je prepričana, da je nujna sprememba zakonodaje in akcijski načrt za zaščito starostnikov, pa tudi specializirani programi, kot so varne hiše za njih. Zdaj ob zaznavi nasilja starostnikov pravzaprav nimajo kam dati, kajti varne hiše, ki obstajajo, jim niso prilagojene, prav tako strokovni sodelavci v njih nimajo potrebnega znanja s področja zdravstva.

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Zlata Zidanič iz Centra za socialno delo Krško je izpostavila, da je njihova naloga zaščititi žrtve in hkrati ponuditi pomoč povzročitelju nasilja. »Nasilje je obsežen problem, ki se ga lotevamo multidisciplinarno. Naše delo se konča, ko je žrtev varna, je pa na njej, da se odloči prekiniti nasilen odnos.«

Kot obliko nasilja je izpostavila tudi sposojanje denarja pri starejših, ki je v času ekonomske krize v družinah še posebej pogosta in je marsikdo sploh ne prepozna kot obliko nasilja. Omenila je, da bi se starejši svoje osamljenosti in družbene izključenosti lahko otresli tudi s pomočjo šol in cerkve, če bi omenjeni instituciji v svoje programe redno vključevali starejše v smislu, da bi organizirali medgeneracijska srečanja, delavnice ali da bi otroci med pripravo na zakramente dobili nalogo pomagati ali vsaj samo obiskati starejše. Tako bi ostareli, ki predvsem v odmaknjenih ruralnih okoljih ostajajo sami, dobili priložnost za širjenje družbene mreže.

ZAGROZIL PROSTOVOLJCU

Starostnike v okviru projekta Starejši za starejše obiskujejo prostovoljci društev upokojencev, v Posavju je teh društev 13, v njih pa 193 prostovoljcev. »Sprva je bil projekt namenjen analizi, kako živijo ljudje, starejši od 69 let, a smo istočasno ugotovili, da lahko prispevamo laično pomoč,« je pojasnila koordinatorica tega projekta v Posavju Ida Križanec .

V minulih letih so se srečali z več primeri nasilja nad starejšimi, med žrtvami so večinoma ženske; tudi v njihovem primeru se je izkazalo, da ga večina ne želi prijaviti. »Če oseba tega ne želi narediti, smo mi nemočni, pomagamo lahko le tako, da jih večkrat obiščemo.«

Postajamo družba starih, leta 1949 je bilo pri nas le sedem odstotkov oseb, starejših od 65 let, leta 1991 jih je bila desetina, leta 2060 jih bo po predvidevanjih že tretjina.

Opažajo, da je vedno več ekonomskega izkoriščanja, saj svojci ostarelih ne dajo v dom, ker se bojijo stroškov, jim pa tudi ne nudijo potrebne pomoči, ampak jih zapirajo. »Imeli smo primer, ko je bila prostovoljka pri gospe in izpolnjevala anketni list. Njena hčerka je ves čas stala zraven. Ko je hčerki zazvonil telefon in se je umaknila, je gospa rekla, naj jo obišče enkrat dopoldne, ko drugih ne bo doma, in da bo vse povedala. Ko je prostovoljka res prišla dopoldne, je povedala, da jo zapirajo v sobo, ji ne dajo hrane in da si želi v dom, vendar ni dovolila, da bi se to informacijo preneslo naprej.«

Prostovoljci iz vrst upokojencev se včasih tudi sami znajdejo v nevarnosti, kakor se je to zgodilo enemu od njih na območju Sevnice, ko je obiskal starejšo osebo, ki ni govorila o nasilju, je pa to izbruhnilo en teden po njegovem obisku. Družino je obiskala socialna delavka. »Prostovoljcu je po tistem sin zagrozil: Boš videl, se bova midva že srečala na samem! K sreči grožnje ni realiziral.«

Obstaja več oblik nasilja: fizično, psihično, ekonomsko, spolno, zanemarjanje.

Da razsežnosti nasilja niso vidne v statistiki, meni tudi pomočnik komandirja na Policijski postaji Brežice Srečko Medic . Ne le da ljudje nasilja ne prijavljajo, povedal je tudi, da je težava v tem, da določeni elementi sploh še niso definirani kot nasilje (predvsem psihične oblike). »Naša statistika kaže le tisto, za kar smo uspeli dokazati, da je bilo kaznivo dejanje.« Tako en ali dva primera nasilja nad starejšimi, kolikor jih zabeležijo na brežiški policijski postaji, lahko jemljemo z veliko rezervo.

V Skupnosti centrov za socialno delo so v letu 2010 zabeležili 195 starejših žrtev nasilja.

MED NAJTOPLEJŠIMI DOMOVI

Odločitev za odhod v dom starejših občanov je ena od najtežjih v življenju. Institucionalno varstvo je za marsikoga še vedno tabu, a tisti, ki so se odločili zanj, lahko računajo, da bo zanje dobro poskrbljeno.

V Domu starejših občanov Trebnje trenutno živi 217 ljudi, 181 jih je v Trebnjem in 36 v enoti Šmarjeta. »Še pred kakšnima dvema letoma je bila čakalna doba za sprejem v naš dom en mesec ali še manj, zdaj je treba čakati najmanj šest mesecev, če seveda ne gre za nujen sprejem,« je pojasnila direktorica tega doma Mateja Ribič.

Pri njih niso zaznali, da bi bili svojci nasilni do starejših, kar bi ob sprejemu najverjetneje opazili, sploh fizične oblike. »Sicer se dogaja, da nekateri od stanovalcev nimajo obiskov, a v takšnih primerih mi poskrbimo, da jim dodelimo prostovoljce,« še pove Ribičeva.

»Opažamo, da so ponekod svojci sprti med sabo, kar pomeni, da imajo do nas kot inštitucije različna pričakovanja,« je dodala namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe Hermina Smole , ko smo se oglasili pri njih.

Starostniki, ki živijo v domu starejših, imajo različne terapije, letos so v Trebnjem namestili tudi igrala, na katerih delajo skupaj s terapevti, da se jim dnevi preveč ne vlečejo, pa se lahko udeležujejo različnih aktivnosti - od gospodinjskih in slaščičarskih krožkov, bralnih uric, ustvarjalnih delavnic, večkrat na obisk pridejo otroci iz vrtca. »Hodimo tudi na krajše izlete, kamor jih peljemo s kombijem. Tako smo bili na Zaplazu, Otočcu, skupaj smo šli nabirat regrat,« pove direktorica, njena namestnica pa doda, da so krajši izleti, ki jih organizirajo med zajtrkom in kosilom, zelo dobro sprejeti, sploh ker jih peljejo v kraje, kjer so bili doma ali so jih v preteklosti že obiskali, zato lahko skupaj obujajo prijetne spomine.

Da je v trebanjskem domu za starejše občane prijetno, dokazuje tudi podatek, da se je v Delovi akciji uvrstil med osem najtoplejših domov starejših v Sloveniji.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 1. decembra 2016

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava