DL: Sodelovanje pri ''Sramoti'' je izjemna izkušnja

22.1.2017 | 14:40

Člani prečenskega Dober dan teatra in Teatra Otočec v filmu Sramota (z leve): Jernej Strgar (Otočec), Uroš Ocepek in Denis Janc (oba Prečna) ter Miha Šiško (Otočec) (Foto: Cebram)

Člani prečenskega Dober dan teatra in Teatra Otočec v filmu Sramota (z leve): Jernej Strgar (Otočec), Uroš Ocepek in Denis Janc (oba Prečna) ter Miha Šiško (Otočec) (Foto: Cebram)

Teater Otočec bo to sezono nastopal še s komedijo Zmenek Vinka Möderndorferja.

Teater Otočec bo to sezono nastopal še s komedijo Zmenek Vinka Möderndorferja.

Dober dan teater v komediji Vinka Möderndorferja Na kmetih

Dober dan teater v komediji Vinka Möderndorferja Na kmetih

Med naturščiki v Sramoti, dokumentarno-igranem filmu o največji sodni zmoti v Sloveniji, je poleg 16 članov KUD Vesel Teater iz Dolenjskih Toplic nastopilo 12 ljubiteljskih igralcev iz prečenskega Dober dan teatra in šest iz Teatra Otočec. Povabilo k sodelovanju je oboje zelo razveselilo, predvsem pa je bila to za njih nepozabna in dragocena izkušnja.

»V Dober dan teatru smo se posamezniki že spogledovali s filmskimi kamerami, a je bil pravkar rojeni film zagotovo najzahtevnejše delo. Izkušnje, ki smo jih pridobili, so izjemne, predvsem pa smo potrdili, da film predstavlja povsem drugo dimenzijo kot odrske deske. Na odru dober ljubiteljski igralec pusti dušo in adrenalin ter se mora zadovoljiti s takojšnjo reakcijo gledalcev. Pri filmskem delu pa do premiere ne veš, kako bo zaživel tvoj lik in kakšen bo odziv nanj. Za približno minuto kadra smo prizor ponavljali uro in pol. Ob vsaki ponovitvi si dobil nova navodila, tako da na koncu sploh nisi več vedel, kaj je tisto pravo. Kljub nekaterim pomislekom in skepticizmu smo igralci Dober dan teatra s končnim izdelkom zelo zadovoljni,« je dejala predsednica prečenskega teatra Jana Zorko, vsem tem besedam pa je pritrdila tudi predsednica otoškega Nina Brgan.

PREČENSKO LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE ŽE SKORAJ 100 LET

Dober dan teater tako kot marsikatero ljubiteljsko gledališče ustvarja v zelo skromnih pogojih. Domača krajevna skupnost jih gosti v enem od razredov v stari osnovni šoli. »Prostor smo pred desetletjem uredili tako, da ustreza bralnim vajam, ko pa se pripravljamo na odrsko delo, se pojavijo težave. Primernega odra v krajevni skupnosti ni, zato se pred premiero odpravimo na oder novega kulturnega doma v Straži. Seveda nas to časovno in finančno obremeni. A kljub temu je Dober dan teater ljubiteljsko gledališče, ki neprekinjeno deluje že skoraj 100 let. Prvi znani zapiski segajo že v davno leto 1927. Od tedaj se je na odru zvrstilo že več kot 67 celovečernih predstav,« je pripovedovala Zorkova.

Dejavnost so nadgradili z avtorskimi deli svojega režiserja Franca Pluta, posamezna dela štejejo tudi čez 40 ponovitev po vsej Sloveniji in v tujini. Poleg celovečernih del, predvsem komedij, pa se ustvarjalci ukvarjajo še z igranjem kratkih skečev, organizacijo in povezovanjem prireditev. »Trenutno teater šteje 12 zanesenjakov, ljubiteljev preproste ljudske kulture, ki z igro in besedo opozarja, da je kultura vrednota, ki jo moramo negovati, če želimo ohraniti slovensko identiteto,« je menila.

To jesen, tako kot že vrsto let, pripravljajo novo komedijo Toneta Partljiča Slikar na vasi, ki jo bodo premierno uprizorili v začetku decembra. Zgodba je postavljena v današnji čas, ki je poln osebnih in družbenih prevar. »Predstava, s katero se spopadamo, je zahteven projekt. Besedilo samo ne postreže s smešnimi in komičnimi replikami, pač pa od igralcev zahteva, da to storijo sami z igro. Komedije so za nas najpriljubljenejši žanr. Z njimi v gledališče pritegnemo največ gledalcev. To dokazuje, da ljudje potrebujejo sprostitev in smeh. In zavedamo se, da smo na odru zaradi njih,« je še dejala Jana Zorko.

ŠTIRI DESETLETJA OTOŠKEGA GLEDALIŠČA

Na Otočcu dramska skupina pravzaprav deluje od ustanovitve kulturnega društva leta 1976, vmes pa je imela le kakšno leto ali dve premora. Decembra leta 2007 so se preimenovali iz gledališke skupine KUD Otočec v Teater Otočec. Tudi oni se lotevajo komedij, s katerimi ne razočarajo zelo zvestega domačega občinstva, ki vedno napolni dvorano otoškega kulturnega doma do zadnjega kotička. Pri tem se tudi sami najbolj zabavajo, obstaja pa tudi povsem preprost tržni razlog – od obiska je odvisen zaslužek, s tem pa plačajo stroške, ki nastanejo ob uprizarjanju iger na gostujočih odrih. Realnost je pač taka.

Sicer pa, kot pravijo, je izbor gledališkega dela ena izmed težjih nalog, saj je pri tem potrebno upoštevati najmanj tri kriterije. »Izbrati moraš igro s takšnim obsegom nastopajočih, s katerim lahko kakovostno zadovoljiš kadrovske potrebe. Nadalje je pomembno, da igra ni scensko in kostumsko preveč zahtevna, saj se morata scenografija in kostumografija amaterskim skupinam prilagajati tako zaradi tehničnih ovir na odru in kasneje v skladiščenju kot tudi denarja. Zelo zahtevno kostumografijo in scenografijo si mi žal zelo težko privoščimo. Tretji kriterij pa je, da igra na sme trajati več kot 90 minut,« je pojasnil Jernej Strgar, ki je režiral večino njihovih iger. Z režijo zadnje, Zmenek, se je prvič spoprijel Zdenko Rifelj, prvič pa so na odru tudi samo štirje igralci, ki pa so del preizkušene igralske zasedbe.

Vadijo v otoškem kulturnem domu, ki se drži gasilskega in je nujno potreben prenove in posodobitve. Z otoško krajevno skupnostjo je kulturno društvo že pred leti pripravilo načrt obnove, po tedanjih predračunih vredno dobrih 90 tisoč evrov, za nameček pa je tu še problem z lastništvom. Kulturni dom ima krajevna skupnost namreč le v upravljanju, njen lastnik pa je Športna unija Slovenije. Zato so člani teatra pred leti sami s svojim denarjem in prostovoljnim delom obnovili garderobne prostore, hodnik in predprostor pri stranskem vhodu, vhodna vrata pa je zamenjala krajevna skupnost.

Za novo gledališko sezono ne pripravljajo nove igre, temveč bodo nastopali z že omenjeno komedijo Zmenek, ki so jo premierno uprizorili aprila letos. Sicer pa trenutno največ časa namenijo pripravi praznovanja 40-letnice, ki bo v soboto, 26. novembra.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2016

Besedilo in foto: M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava