DL: Oživljanje mestnega jedra - Treba je kapirati, ne kopirati

21.1.2017 | 11:30

Krško iz zraka (Foto: Boštjan Colarič)

»Koper v svoji zgodovini nikoli ni bil turistično mesto. Pred 15 leti ste na ulicah starega mestnega jedra po 16. uri lahko srečali le kako potepuško mačko,« je slikovita Jana Tolja, svetovalka koprskega župana Borisa Popoviča, ki na tamkajšnji občini skrbi za oživljanje mestnega središča, ki je danes eno živahnejših v Sloveniji.

O tem, kako nekaj podobnega doseči tudi v Krškem, je s kolegom Miranom Košpendo iz Zavoda Koper Otok v torek predavala v Mestnem muzeju Krško. »Ni modela, ki bi ga lahko iz enega mesta prenesli v drugega. Način, kako obrniti trend umiranja mestnega jedra, morate najti sami. Pomembno pa je, da lokalna skupnost prepozna svojo vodilno vlogo v tem procesu,« je poudarila.

S Košpendo sta predstavila nekatere dobre prakse iz Slovenije in tujine, kjer so se s težavami, povezanimi z odpiranjem nakupovalnih središč na obrobjih mest in spremenjenimi navadami ljudi, začeli ukvarjati že pred desetletji. V Veliki Britaniji denimo že v 70. letih prejšnjega stoletja. Kot priznava Toljeva, so se mestnega menedžmenta v Kopru lotili precej po naključju, in sicer pred kakim desetletjem, ko so v koprski luki začele pristajati velike ladje s turisti. Sprva je med podjetniki in občino vladalo precej nezaupanja, a je to sčasoma le preraslo v partnerski odnos, pripoveduje Toljeva: »Prelom se je zgodil, ko so se podjetniki v mestnem jedru začeli povezovati, ko so znali skupaj prepoznati ključne težave in predstaviti svoje rešitve. Skupen nastop je bil pogodu tudi občini, ki se je lažje pogovarjala z enim partnerjem kot vsakim trgovcem posebej.«

Tako je nastal je Zavod Koper Otok, v katerega je danes združenih več kot 50 trgovcev, gostincev, obrtnikov in drugih, ki delujejo v mestnem jedru. Zavod skrbi za povezovanje podjetnikov, promocijo, izobraževanje, razvija dodatno ponudbo v mestu, skrbi za prireditve, komunicira z občino, kandidira na razpisih. Zaposlenih nima. Manjši del sredstev za njegovo delovanje zagotovijo člani (po 10 evrov na mesec), preostanek, 30.000 evrov na leto, pa mestna občina Koper, ki se je politike oživljanja mestnega jedra lotila tudi z urejanjem lastnega fonda nepremičnin v starem mestnem jedru, ki ga zdaj po znižanih cenah oddaja trgovcem.

»Primerov dobrih praks pri oživljanju mestnih jeder v Sloveniji je kar nekaj: Ljubljana, Celje, Novo mesto, Kranj... Nekatera so preboj že dosegla, druga so tik pred tem, da ga,« je prepričana Toljeva. Kot rečeno, univerzalnega recepta ni, nekaj opornih točk pa vendarle obstaja. »Ključna je identiteta mesta, se pravi način, kako ga doživljamo. Vprašati se moramo, kaj nam je v mestu všeč in kaj ne. Nadalje je treba povečati zaupanje prebivalcev v sposobnost mesta, da opravlja svoje funkcije. Ustvariti je treba tudi odnose med deležniki, ki bodo omogočali trajnostni razvoj, in povečati turistično prepoznavnost kraja. To mestu vrne identiteto. To morda najlažje naredimo z zgodbami iz zgodovine mesta,« pripoveduje Toljeva.

To, da je Krško precej razvlečeno in sestavljeno iz treh med seboj razmeroma ločenih delov, po mnenju predavateljev z Obale ni nič posebnega. »Tudi druga mesta so sestavljena iz več delov. A zgodovinsko jedro je le eno in vprašati se morate, kaj bi počeli z njim. Najbrž so zanj primerni manjši dogodki. Mi smo se denimo povezali z glasbeno šolo. Tu so še drobni kulinarični dogodki ali kaj tretjega. Za spremembo mentalitete meščanov je pomembno, da je dogajanje kontinuirano, da si lahko nekdo vedno reče: Gremo pogledat, kaj se danes dogaja v mestu,« je po pomenu sistematičnega in dolgoročnega pristopa povedal Košpenda.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 13. oktobra 2016

Boris Blaić