DL: Založene oporoke - Sodišča "zamočila", edina možnost pravde

19.1.2017 | 14:45

Na novomeškem okrajnem sodišču so založili 60 oporok, a po trditvi vrhovnega sodišča v nobenem primeru dediči niso oškodovani. (Foto: J. A.)

Babica je v oporoki, ki jo je v hrambo zaupala sodišču, vnuku zapustila hišo, a ker te oporoke po njeni smrti niso razglasili, so imetje pokojne babice razdelili po zakonu o dedovanju. Zdaj ko je sodišče našlo oporoko iz sredine 90. let prejšnjega stoletja, je vnuk dobil obvestilo o napaki in poduk, da lahko do svoje zapuščine pride s pravdo.

To je le eden od 140 scenarijev, ki so posledica 945 nerazglašenih oporok po letu 1991 na 44 okrajnih sodiščih po državi. Ko so na vrhovnem sodišču pregledali oporoke med letoma 1945 in 1991, pa so med 4.300 oporokami, katerih nikoli niso razglasili, našli še 450 primerov, v katerih bi lahko nastale materialnopravne posledice. »Glede na to, da slovenska sodišča letno obravnavajo okoli 20.000 zapuščinskih zadev oziroma v celotnem obdobju od leta 1991 več sto tisoč, gre za razmeroma majhen delež celote,« pravijo na vrhovnem sodišču, kjer napako sicer obžalujejo.

STATISTIKA ZA DOLENJSKO IN POSAVJE

Poglejmo, koliko nerazglašenih oporok po letu 1991 je bilo na območju Dolenjske in Posavja. Za Dolenjski list je podatke za naša okrajna sodišča poiskal Sven Berdon iz službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču. Na okrajnem sodišču v Krškem ni bilo nobenega takega primera, v Sevnici so zabeležili tri, a med njimi ni bilo nobenega, ki bi imel materialnopravne posledice, v Brežicah pa je bilo 12 primerov nerazglašenih oporok, med njimi trije, ki bi lahko imeli materialnopravne posledice za stranke.

Na novomeškem okrajnem sodišču je bilo v obdobju od leta 1991 zabeleženih 60 nerazglašenih oporok, na črnomaljskem dve, na trebanjskem šest, a se je po naknadnem preverjanju pokazalo, da v nobenem primeru niso nastale materialnopravne posledice za stranke, je pojasnil Berdon.

»Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je bila takoj po odkritju nepravilnosti že sredi aprila 2015 imenovana komisija, ki je izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek. Pripravila je tudi navodilo glede zagotovitve, da bodo vse oporoke v sodni hrambi vnesene v seznam listin in glede vodenja seznama ter predlog izboljšanja poslovnega procesa v zapuščinskih postopkih. Glede na to do nepravilnosti pri hranjenju oporok več ne bi smelo prihajati, zato je skrb, da morda volja oporočiteljev ne bi bila upoštevana, odvečna,« je še zatrdil Berdon.

NISO VSE OPOROKE V REGISTRU

Prejšnji teden se je na dogajanje v zvezi z založenimi oporokami odzvala Notarska zbornica Slovenije in opozorila, da oporoka z zapisom v centralno voden register oporok v celoti zagotavlja izvršljivost take oporoke. Trenutno je v ta register vpisanih 22.881 oporok, od tega so jih samo notarji vpisali 20.837. Centralni register oporok so vzpostavili 15. oktobra 2007, ta pa preprečuje, da bi se oporoke založilo. Vanj so notarji vpisali tudi vse oporoke, ki so bile pri katerem koli notarju v Sloveniji vložene pred tem datumom. Sicer podatke o oporokah, ki se evidentirajo v registru, pošiljajo notarji, odvetniki in sodišča.

Ob tem velja omeniti, da na okrajnih sodiščih opažajo, da se njihove stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok. »Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register,« pravijo na vrhovnem sodišču in pojasnjujejo, da pravilnik o centralnem registru oporok določa, da je notarska zbornica upravičena do denarnega nadomestila v višini 41 evrov za vsak vpis v register, medtem ko je za vsak kasnejši vpis (razen za vpis podatka o smrti) oziroma izpis upravičena do denarnega nadomestila v višini 23 evrov.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2016

J. Ambrožič