DL: Lubadar - Smreka ne bo izginila iz naših gozdov

17.1.2017 | 12:40

Andrej Držaj

Smrekov lubadar je še vedno največja varnostna grožnja našim gozdovom.

Gozdarji novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki pokriva območje Dolenjske in Bele krajine, so letos do sedaj za posek zaradi napada lubadarja označili za 68.000 m3 smrek, do konca leta pa predvidevajo, da se bo ta številka ustavila pri 80.000, kar je spodbudno, saj je to za tretjino manj kot lani, a lubadar ne glede na to ostaja glavni varnostni problem naših gozdov.

Zmanjšanje škode zaradi napada lubadarja gre predvsem na račun vestnega ukrepanja lastnikov gozdov, ki so napadena drevesa še pravočasno odstranili iz gozda in tako preprečili širjenje lubadarja na zdrava drevesa, svoje pa je dodalo  tudi ugodno vreme pozimi in zgodaj spomladi, ki je omogočilo sanacijo napadenih smrekovih območij, še pr eden se toliko segreje, da se prebudijo lubadarji in začnejo svoje delo pod smrekovim lubjem.

HITRO UKREPANJE SE TUDI DENARNO IZPLAČA

Nekaj se pozna tudi čedalje večja osveščenost lastnikov gozdov, ki se vse bolj zavedajo, da le s hitrim ukrepanjem ohranijo les v takem stanju, da zanj še nekaj dobijo, saj, kdor pusti, da lubadar v napadenem sestoju do konca opravi svoje delo, s prodajo napadenega lesa komaj pokrije stroške. Da do tega pride, niti ni treba preseči rokov upravnega postopka, dovolj je že, da pri vseh postopkih od odkritja okužbe, izdaje odločbe, dviga odločbe na pošti do sanacije napadenega območja vsi čakajo na skrajni rok. Vsako zavlačevanje pa gre predvsem v škodo lastnikov, saj, kot rečeno, v tem času vrednost lesa zelo hitro pada.

Posebna pozornost velja tudi malim lastnikom gozdov, ki svojega nekoč podedovanega »posestva« verjetno nikoli niso niti videli in sploh ne vedo natančno, kje je njihov gozd. »V tem primeru lastnikom na pomoč priskočijo revirni gozdarji, ki jim pomagajo najti gozd in navezati stik z gozdarskim podjetjem, ki poskrbi za sanacijo napadenega drevja,« pojasnjuje Andrej Držaj z novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki dodaja, da smo imeli letos tudi na začetku poletja srečo z vremenom, saj se je zaradi deževnega vremena maja in junija izlegla vsaj ena generacija podlubnikov manj. »Podlubnik se je tako začel resno širiti šele julija in avgusta. Če bi bila pomlad t oplejša, bi bila škoda zaradi podlubnikov verjetno zelo podobna lanski,« ugotavlja Držaj.

MED KAZNOVANIMI TUDI SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI

Gozdarji novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so letos do sedaj izdali 1941 odločb za posek 1387 lastnikom. »Večina lastnikov se je hitro odzvala in žarišča sanirala še pred izletom lubadarjev, kar je zelo pomembno, saj se ti v tem primeru ne širijo na bližnje zdrave sestoje. Le v šestdesetih primerih smo morali skupno 58 lastnikom izdati sklepe o dovolitvi izvršbe sanacije žarišča s pooblaščenim izvajalcem na račun lastnika, do česar pa ni prišlo niti v enem primeru, saj so v si lastniki po prejemu sklepa, ki pomeni tudi denarno kazen, sami pospravili napadeno drevje,« je povedal Andrej Držaj. Pri tem je zanimivo, da sta se med kaznovanimi znašla tudi ministrstvo za obrambo in celo družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki si je zaradi nepravočasnega ukrepanja nabrala skupno za 34 tisoč evrov kazni.

Na območju novomeške območne enote Zavoda za gozdove so bila največja žarišča lubadarja v trebanjski občini na meji z občinama Ivančna Gorica in Litija, v žužemberški občini na meji s kočevskim območjem, ki je bilo bolj ali manj v celoti zelo napadeno. Škoda na območju lani zelo močnih žarišč v okolici Novega mesta je bila letos več kot prepolovljena.

Lesna zaloga smreke na območju Dolenjske in Bele krajine znaša 20 odst. skupne lesne zaloge oziroma 4.300.000 m3, letni prirastek pa znaša 120.000 m3, kar pomeni, da bo letos škoda zaradi napada lubadarja dosegla dve tretjini letnega prirastka smreke. Glede na t e številke škoda še ni katastrofalna, vsaj na povprečni ravni ne, je pa napad lubadarja katastrofalen za posamezne lastnike gozdov, ki lahko ostanejo celo brez vsega gozda in dolgoročno brez zaslužka, glede na to, da je cena lesa lubadark bistveno manjša od cene lesa zdravih smrek.

Večina žarišč lubadarja je sanirana že s samim posekom in pravočasnim odvozom prizadetega lesa, le ponekod gozdarji predlagajo sežig ostankov lubadark, za kar ministrstvo namenja tudi subvencije, to pa pride v poštev predvsem v večjih sestojih, kjer ni bil napaden celoten sestoj, in s tem preprečimo širjenje lubadarja na zdrav sestoj.

POGOZDOVANJE S SADIKAMI ALI PULJENKAMI

Ker od lubadarja opustošene površine praviloma niso predhodno pomlajene, jih je treba pogozditi s sadikami ali puljenkami gozdnega drevja. Strokovnjaki pri tem priporočajo zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kot so bukev, gaber, hrast in javor, le izjemoma ponovno s smreko, ki v nižinah pri nas ni avtohtona.

Letošnjo jesen zaradi izjemnega pomanjkanja sadik, po katerih je bilo zaradi epidemij lubadarja precej večje povpraševanje kot v preteklosti, ne bo možno obiti na Zavodu za gozdove Slovenije in bo treba prizadete površine pogozdovati s puljenkami, ki jih lastniki praviloma naberejo v lastnih gozdovih ali tudi v sosednjih v dogovoru z lastniki, lahko pa se obrnejo tudi na revirne gozdarje, ki imajo podatke o tem, kje lahko napulijo mladike v državnih gozdovih, če tam v kratkem ni predvideno pomlajevanje.

»Dosedanje izkušnje kažejo, da je pogozdovanje s puljenkami celo do polovice učinkovitejše od sadnje posebej v ta namen vzgojenih sadik, kjer med puljenjem in prodajo lahko preteče tudi več dni in se korenine medtem na soncu in vetru preveč posušijo. Pomembno je le, da puljenke posadimo v roku enega do dveh dni od puljenja. Lahko še omenim, da je tudi za pogozdovanje na ta način predvidena možnost sofinanciranja iz dr žavnega proračuna,« pojasnjuje Andrej Držaj.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2016

Igor Vidmar