DL: Naša kulturna dediščina - Uniforma orožnika

13.1.2017 | 09:30

Suknjič in kapa paradne uniforme orožniškega stražmojstra iz leta 1905 (Foto: Boštjan Pucelj)

Začetki orožništva na Slovenskem segajo v leto 1850, ko je bila po francoskem vzoru z zakonom potrjena ustanovitev orožništva v avstrijskem cesarstvu, kamor je takrat spadala večina današnjega slovenskega ozemlja. Ime nove varnostne enote je izviralo iz francoske besede »gens d'armerie« (mož z orožjem) ali nemške »Gendarmerie« – žandarmerija. Slovenska beseda »orožništvo« se je uveljavljala postopoma. Uniforma, oprema in oborožitev orožnikov so se zgledovali po vojaški organizaciji. V obdobju do leta 1918 je to področje doživljalo številne spremembe – v barvi in oznakah na suknjiču, v vrsti pokrivala in oborožitve – tako pri uniformah orožnikov za službene kot tudi paradne potrebe.

Predstavljeni suknjič in kapo paradne uniforme je nosil Leopold Povše, ki je služboval v začetku 20. stoletja kot orožniški stražmojster v Novem mestu. Na suknjiču je pripeta spominska medalja ob 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. iz leta 1908 in t. i. strelska vrvica, na kateri visi piščalka. Na gumbih suknjiča je številka 12, kar pomeni, da je služboval v okviru 12. deželnega orožniškega poveljstva (Kranjska), ki je imelo sedež v Ljubljani. V Novem mestu je deloval do konca Avstro-Ogrske 3. oddelek tega poveljstva.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 13. oktobra 2016

Marjeta Bregar, Dolenjski muzej Novo mesto