DL: Margita Adamič - Tradicionalno, a hkrati uporabno

12.1.2017 | 14:45

Magistrica ekonomskih ved in diplomirana inženirka konfekcijske tehnike Margita Adamič ima s sodobnimi lanenimi kuhinjskimi tekstilijami z belokranjskimi motivi še velike načrte.

Kolekcija Zvezda

Kolekcija Karo

Margiti Adamič z Vinjega Vrha pri Semiču se je najbrž zgodilo, da jo je kdo nekoliko čudno pogledal, ko mu je povedala, da je diplomirala s kuhinjskimi krpami. V prvem trenutku človeka prešine, da si je diplomo pač prislužila za kuhinjskim pomivalnim koritom, kar bi lahko pridobila marsikatera gospodinja. A Margitina zgodba je povsem drugačna, predvsem pa zelo zanimiva.

Margita se je že pred leti kot magistrica znanosti iz ekonomskih ved po študiju vrnila v domačo Belo krajino. Letos pa ji je ob štirih otrocih in delu v družinskem podjetju uspelo zaključiti še visokošolski študijski program konfekcijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Tema njenega diplomskega dela so bile sodobne lanene kuhinjske tekstilije z ročno potiskanimi belokranjskimi motivi. Iz njih je ustvarila kolekcijo sodobnih kuhinjskih krp. Gre za nov, izviren izdelek, s katerim je tradicijo belokranjskih otiračev, torej okrasnih brisač, povezala s potrebami sodobnega človeka.

Gotovo je bil eden od razlogov, da se je Adamičeva lotila raziskovanja kuhinjskih krp, tudi v tem, da o njih v preteklosti nihče ni kaj prida govoril. Najbrž tudi zato, ker so jih za brisanje posode bolj malo uporabljali, saj posode ni bilo veliko, pa še ta se je posušila na zraku. Lan pa so ljudje uporabljali že od pradavnine. Najstarejši ostanki oblačil iz lana na svetu, ki so jih našli v Gruziji, so stari 30.000 let, na slovenskih tleh pa so ga uporabljali že koliščarji. Sicer pa je bil lan zelo priljubljen po vsej Evropi do konca 18. stol., ko ga je začel nadomeščati bombaž.

Belokranjski otirači so imeli v zgodovini različno vlogo, zanimivo pa je, da so bili vedno bogato okrašeni, medtem ko so bila oblačila zelo skromna. Nadučitelj Lovšin iz Vinice je pred približno stoletjem zapisal, da so otirači 300 let pred njegovim pisanjem služili kot pokrivalo pod pečo, da se ni prehitro umazala. Potem so jih začeli uporabljati kot dekorativne predmete na svatbah, pozneje so jih polagali na prsa pokojnikov, a kmalu so otirači našli mesto v kuhinji kot pomivače.

Margita je temeljito proučila vse, kar je povezano z lanenimi belokranjskimi krpami. Tako tudi tradicionalne belokranjske vezilske tehnike tkaničenje, raličenje in štepanje ter tradicionalne motive, kot so pav, petelin, osemkraka zvezda, svastika, moški z mlajem in psom ter romb oz. karo. »Vsak motiv ima pozitiven, dober pomen, ki pa je ljudem v glavnem ušel iz spomina. Res pa je, da so se motivi, kakršnih so se lotevali v Beli krajini, pojavljali tudi drugod po svetu,« pravi Adamičeva, ki se je v okviru raziskovalnega diplomskega dela odločila izdelati dve kolekciji lanenih kuhinjskih tekstilij, okrašenih z osemkrako zvezdo in karom. Osemkraka zvezda predstavlja zvezdo jutranjico oz. planet Venero, ženske mitološke lastnosti plodnosti, rodovitnosti in vsesplošnega življenja. Karo pa simbolizira zemljo, povezanost s številom štiri, štirimi stranmi neba. V vsaki kolekciji so po tri kuhinjske krpe v različnih barvah, po trije prtiči in pokrivni dekorativni prt. »Ne gre le za to, da sta kolekciji ročno izdelani in imata tradicionalne belokranjske motive s pozitivnim pomenom, ampak je pomembno, da imata uporabno vrednost v vsakdanjem življenju. Lahko pa sta tudi darilo, primerno za domače in tuje obiskovalce Bele krajine in Slovenije, in predstavljata novo poslovno priložnost,« pravi Margita, ki ne pozabi omeniti prednosti lanenih kuhinjskih krp pred bombažnimi. Lan bolje kot bombaž vpija vodo, laneni izdelki ne puščajo vlaken, so pa zelo trpežni.

Sicer pa je Margitina vizija, da bi v Beli krajini večjo pozornost namenili izdelovanju uporabnih in tudi prestižnih izdelkov iz belokranjskega lana in industrijske konoplje v naravnih, beljenih in barvnih odtenkih, okrašenimi z belokranjskimi motivi. Razmišlja celo o festivalu lana in konoplje, kjer bi popularizirali ti industrijski rastlini in vse, kar je mogoče narediti iz njih. Ob tem pa se bo gotovo porodilo še veliko idej.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 13. oktobra 2016

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše