DL: Berryshka - destilarna in čokoladnica

8.12.2016 | 14:40

Samo Kenda

V destilarni in čokoladnici Berryshka vse delajo ročno, ob našem obisku je proizvodnja mirovala.

Delček izdelkov blagovne znamke Berryshka, ki jo v zadnjem letu spoznava tudi slovenski trg.

V destilarni in čokoladnici družine Kenda v Obrhu med drugim proizvajajo mednarodno priznani gin, eterična olja in edinstvene čokoladne kroglice, ki vsebujejo borovničev liker – Razvojno in ekološko usmerjeni

Ob imenu Berryshka večina sploh ne pomisli, da gre za slovensko blagovno znamko. Razvila jo je družina Kenda, ki sicer prihaja iz Šentvida pri Stični, svojo destilarno in čokoladnico pa ima v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah, po kateri radi popeljejo tudi vnaprej najavljene skupine obiskovalcev.

Svoj prostor pod soncem so našli v nekdanji stavbi novomeškega Gozdnega gospodarstva, kjer je nekoč že bila destilarna in so v njej proizvajali eterična olja, v glavnem iz iglic smreke in jelke. »Leta 1992 smo jo vzeli v najem, jo kasneje odkupili in počasi prenovili, tako da je zdaj, ko smo uredili še okolico in trgovino s prostorom za degustacijo, nekako dobila končno podobo. V domačem kraju imamo sicer povsem drugo dejavnost, avtoprevozništvo, a smo se predvsem na pobudo očeta, ki je že prej delal z zdravilnimi zelišči, odločili, da poskusimo tudi v tej smeri. Sprva smo se mislili usmeriti le v proizvodnjo eteričnih olj, a nas je razvojna žilica gnala naprej, dodali smo alkoholne pijače – žganja in sadne likerje, ker pa se k tem lepo poda čokolada, smo začeli še izdelavo čokoladnih izdelkov, nad katerimi bdi moja sestra, ki je slaščičarka in živi v Idriji,« je razvoj na hitro povzel Samo Kenda, nosilec družinskega podjetja.

Oblikovali so blagovno znamko Berryshka. Ime ne zveni prav nič slovensko, saj so na začetku ciljali predvsem na tujino, zadnje leto pa so postali dejavni in tudi že prepoznavni na slovenskem tržišču. »Vsako leto se udeležimo nekaj sejmov po svetu, od Londona, Pariza, San Francisca do Hong Konga, zdaj pa tudi po Sloveniji. Tako smo nedavno bili na Agri v Gornji Radgoni, čaka nas celjski sejem. V Sloveniji lahko naše izdelke najdete predvsem v butičnih, specializiranih trgovinah in nekaterih večjih trgovskih centrih, zalagamo nekaj hotelov in boljših restavracij, lahko se naročijo prek naše spletne strani in pa seveda tudi v destilarni v Obrhu,« je dejal. Za svoje izdelke so prejeli več priznanj za kakovost na mednarodnih ocenjevanjih. Kenda je najbolj ponosen na srebrno medaljo za London gin - edini mednarodno priznan slovenski gin -, ki so jo dobili v deželi gina, v Londonu.

TRADICIJA IN SODOBNOST

Vse skupaj se je začelo z brinovim oljem in posledično nadaljevalo z alkoholnimi pijačami. »Predelamo ogromne količine brina za olje, ki ga dobimo predvsem iz Makedonije, deloma Srbije in Bosne Hercegovine, v Sloveniji ga je manj in še ljudi, ki bi ga bili pripravljeni obirati, ni veliko,« je povedal. Najprej brinovim jagodam s postopkom suhe parne destilacije - za to so namestili sodobno peč za proizvodnjo pare, ki jo kurijo z ostanki brinja - odvzamejo vsebnost eteričnega olja, potem pa jih prenesejo v fermentacijske tanke, imajo jih šest po 16.000 litrov, jim dodajo vodo in kvasovke ter jih pustijo mesec dni, kolikor traja proces spreminjanja sladkorja v alkohol. Sledi destilacija oziroma kuhanje žganja, tega, poudari Kenda, kuhajo trikrat in ne dvakrat, kot je običajno. »S tem izločimo čim več metilnega alkohola, ki je strupen in povzroča glavobol, proizvodi pa so zelo čisti.« Letos so prvič polnili tudi brinovo žganje, ki se je leto dni staralo v hrastovih sodih.

Brinovemu eteričnemu olju so se pridružili še olje iz jelkinih storžev, cipres, sivke, izdelovali so že tudi olje iz korenin luštreka in angelike. »Tu se obračamo po povpraševanju na trgu. Kar se tiče olj, je v Sloveniji veliko entuziazma. Tako je zadnje čase denimo zelo zanimiva industrijska konoplja,« je dejal Kenda in dodal, da destilacijo eteričnih olj opravljajo tudi za druge manjše pridelovalce, ki si ne morejo privoščiti lastne destilarne. Med žganji naj omenimo še brinjevec BrinGin (brinjevec z dodanimi devetimi zelišči), med sadnimi likerji orehov, borovničev, robidov, ribezov, aronijev in češnjev liker, med ročno izdelanimi čokoladami pa praline iz temne in bele čokolade, napolnjene s kremo iz gozdnih sadežev, lešnika, ribeza in borovnice, čokoladne kroglice, polnjene s pravim borovničevim likerjem, in čokoladne lončke. »Čokolado delamo po potrebi, ne na zalogo, ker ima rok trajanja devet mesecev. Poleti je naredimo bolj malo, svoje namreč naredijo tudi visoke temperature, največja proizvodnja pa je od septembra do novega leta,« je pojasnil.

SAMOUKI

»Vse je nastalo na osnovni entuziazma, saj pravzaprav nihče ni prav 'od foha'. Likerje in žganje smo delali glede na okus in ne na ceno, saj dober produkt in nizka cena pač ne gresta skupaj. Moja logika je: če bo meni všeč, bo najbrž še komu. Največja težava je seveda prodreti na tržišče, podobnih izdelkov z nižjo ceno je veliko. Ker si tega pri nas ne moremo privoščiti, smo stavili na kakovost,« je dejal.

Potrebno znanje so pridobili z obiskovanjem različnih destilarn po tujini, v pogovorih z različnimi strokovnjaki ter seveda iz izkušenj in prakse. Čez nekaj let naj bi luč sveta zagledal vsaj še en nov proizvod destilarne in čokoladnice Berryshka – slovenski viski iz slovenskih surovin. »Marca prihodnje leto grem brezplačno delat v destilarno na Škotskem, da se naučim vseh pravih postopkov,« je še dodal Samo Kenda.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 8. septembra 2016

Besedilo in fotografije: M. Žnidaršič