DL: Gospodarske cone - Domačin dela, drugega ni naokoli

3.12.2016 | 10:05

V kostanjeviški obrtni coni je od dveh napovedanih vlagateljev obrat zgradil domačin, ki tudi zaposluje in se je tako izkazal za odgovornega podjetnika. (Foto: M. L.)

Občina Kostanjevica na Krki je leta 2011 komunalno opremila kostanjeviško obrtno cono. To je pomenilo v obrtni coni prvo ureditveno fazo, ki je vključila 3 hektare zemljišč. Za celotno obrtno cono je občina predvidela 6 hektarov površin. Zemljišča, kjer so jih tako uredili v prvi etapi, ležijo na severnem delu obrtne cone, tam pa je predviden bolj industrijski del, čeprav imajo lahko investitorji tam tudi druge dejavnosti.

Tisti del obrtne cone, ki ga bodo uredili s predvideno drugo fazo, so namenili izrecno obrtniški dejavnosti. Za ta del obrtne cone veljajo zelo stroge zahteve glede vrste dejavnosti ter ureditve in videza prostora, ker je bliže regionalni cesti.

V delu obrtne cone, ki ga vključuje prva faza, so predvideli gradnjo vsaj petih objektov s po približno 2.000 m² tlorisne površine. »Od predvidenih petih objektov je trenutno zgrajen samo eden,« pojasnjuje Stanislav Rostohar, višji svetovalec na kostanjeviški občini, zadolžen za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor. Od investitorjev je lokalno podjetje KT Tršinar s Prekope po Rostoharjevih besedah tudi v resnici začelo delati. Grosupeljska gospodarska družba D-skupina namreč ni zagnala napovedane dejavnosti in je najverjetneje tudi ne bo, ker je v stečaju. Tako je v obrtni coni poleg objekta z živo tesarsko-krovsko dejavnostjo tudi nedograjena stavba D-skupine, ki je naprodaj skupaj z zemljiščem.

Denarja, s katerim je občina uredila omenjeni prvi del obrtne cone, je bilo približno 73 odstotkov evropskega. Občina se je takrat ob pridobljenem in uporabljenem evropskem denarju zavezala, da bo s to naložbo zagotovila 52 novih delovnih mest. To je lahko obljubila, ker sta ta delovna mesta napovedala omenjena vlagatelja, ki sta se takrat zanimala za vstop v kostanjeviško obrtno cono. A eden od najavljenih vlagateljev je, kot rečeno, pozneje izostal.

»Imamo obrtno cono. Potrebujemo delovna mesta, med drugim zato, ker imamo obveze do Evropske unije. Imamo vlagatelja, ki želi kupiti parcelo, a mu te ne moremo prodati, ker je zaradi ravnanja svetniške skupine blokirano delovanje občinskega sveta; kako naj sploh vabimo v kostanjeviško občino možne vlagatelje, če na občinskem svetu ne moremo opraviti postopkov, povezanih z naložbami v obrtni coni!« pravi Rostohar o nastalih razmerah in o možnem razvoju obrtne cone.

Kostanjeviška obrtna cona z omenjenimi precejšnjimi komunalno opremljenimi površinami pomeni ugoden podjetniški prostor, če jo primerjajo s podobnimi območji v sosednjih občinah. Z napovedano dokončno prenovo ceste skozi Dolnjo Prekopo bo še dostopnejša in tako še bliže avtocesti in večjim središčem. S ceno zemljišč, ki po Rostoharjevih besedah znaša približno 25 evrov za m², je dostopnejša vlagateljem tudi v finančnem pogledu. Za občino Kostanjevica na Krki je ob takih podrobnostih pomembno, da je kostanjeviška obrtna cona že zgrajena in da, tehnično gledano, vlagatelji tam lahko začnejo graditi ta trenutek, medtem ko ponekod v sosednjih občinah nove obrtne površine šele začenjajo pripravljati in je zagon tamkajšnjih podjetniških dejavnosti zato še stvar prihodnosti.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 1. septembra 2016

M. L.