DL: Deset let splavarjenja po Krki

30.11.2016 | 13:45

Rudolfov splav po zeleni lepotici vozi desetletje, v tem času pa naj bi popeljal okoli 45 tisoč obiskovalcev. (Foto: Kompas Novo mesto)

Rudolf sprejme 58 gostov, Nika pa okoli 30. Oba sta vse bolj priljubljena ob praznovanju rojstnih dni, obletnic, porok … (Foto: Kompas Novo mesto)

Polde Fink med vožnjo pri Irči vasi. Neuresničena želja med drugim ostaja,
da bi turo po reki podaljšal do Češce vasi. (Foto: M. M.)

Marjanca Trščinar Antić in Matjaž Pavlin iz novomeškega Kompasa pravita, da Rudolf
toliko obiskovalcev pritegne predvsem zaradi dodatne vsebine, ki jo nudijo: od Primičeve
Julije do Lojzeta Slaka. (Foto: M. M.)

Nika je manjša in mlajša od Rudolfa. Polde jo je naredil sam. (Foto: M. M.)

Čas res hitro beži in zdi se, kot da smo včeraj poročali o mukah Poldeta Finka in somišljenikov, ki so želeli po Krki voziti turistične splave. Nasprotovali so ljubitelji ptic, rib in vrsta drugih naravovarstvenikov ali kakšnih drugih nevoščljivcev, a so se zadeve naposled uredile in letos označujemo 10-letnico splava Rudolf, toliko pa je stara tudi mlajša sestra Nika, ki po zeleni reki v družbi račk vozi štiri leta.

»Bom povsem iskren: zelo veliko Dolenjcev smo vozili h koroškim splavarjem. Pa se mi je zdelo, da če uspeva njim, zakaj ne bi nam, ko pa naša Krka objema mesto in nudi res najlepšo razglednico dolenjske prestolnice, kar si jo lahko zamislimo,« je začetek Rudolfove kariere opisal direktor novomeškega Kompasa Matjaž Pavlin. Tudi sam v družbi sodelavke Marjance Trščinar Antič kar težko verjame, da je minilo že desetletje, Rudolfova zgodba pa je ena precej redkih domačih turističnih zgodb o uspehu.

Začeli so z vožnjami od Loke do jeza pri Seidlovem mlinu, zavedajoč se, da ura in pol vožnje sama po sebi ne bo dovolj. Zato so splavarjenju dodajali zgodbe, danes tržijo tri glavne pakete, ki jih sproti prilagajajo tudi potrebam posamične skupine obiskovalcev.

EDINI Z JULIJO

V eni od teh zgodb se obiskovalcem na splavu pridruži Primičeva Julija, Prešernova muza pa jim pojasni, kje se je rodila, kakšno je bilo mesto v njenih časih ipd. Tam je tudi perica, ki o življenju ob Krki nekoč in danes spregovori malce bolj hudomušno, za veselje poskrbi še harmonikar. Še bolj se meh raztegne v drugem paketu, to je v Slakovi zgodbi, kjer obiskovalci v roke dobijo celo njegovo pesmarico, med vožnjo izvedo marsikaj o življenju Lojzeta Slaka, enega naših najboljših glasbenikov, poleg zapojejo …

Tretji izlet so poimenovali Dolenjske dobrote oz. dobrote dolenjskega podeželja, kjer se splavarjem pridružijo še čebelar, vinar, sirar, pridelovalec suhomesnatih izdelkov … Verjetno je odveč zapisati, da gre za zelo »okusno« vožnjo, omenjene dobrote domačih ponudnikov pa lahko obiskovalci kupijo tudi za domov. »Tudi sicer na vseh vožnjah nudimo domači cviček in vodo v neomejenih količinah, v sodelovanju z gostiščem Loka pa še več vrst malic, s poudarkom na domačem,« pripoveduje Pavlin, Trščinar Antićeva pa zraven navrže: »Dolenjski ješprenj! Čeprav nudimo marsikaj, od rib do žara ali golaža, jim skušamo predstaviti našo domačo jed in večina se res odloči prav za ješprenj. Navdušeni so!«

PRIMEREN TUDI ZA POROKE

Rudolf, ki ga bo po 10. rojstnem dnevu mogoče nekoč v prihodnosti dočakala lepša zunanja podoba, je gostil že marsikaj, saj ga je možno najeti tudi zunaj predvidenih Kompasovih paketov: za rojstne dneve, obletnice valet, matur, porok, sindikalne izlete, šolske ali vrtčevske ekskurzije … »Imeli smo že vsaj pet ali šest porok na njem in bilo je čudovito. Pa tudi koncert v okviru festivala Jazzinty, saj reka nudi čudovito akustiko. Nekajkrat so na njem uprizorili tudi gledališko predstavo Županova Micka,« naštevata sogovornika in postrežeta še s statistiko: Rudolf prihaja iz Radeč, v dolžino meri 25 metrov in v širino pet, sprejme pa okoli 58 obiskovalcev. Po desetletju splavarjenja se lahko danes pohvali, da opravi okoli sto voženj na leto in gosti med štiri in pet tisoč potnikov, po Pavlinovih ocenah je v vseh teh letih zapeljal že 45 tisoč gostov.

»Zanimivo je tudi to, da smo ga sprva načrtovali za turiste, da smo lahko obiskovalcem našega mesta ponudili še kaj in jih tu čim dlje zadržali. A so ga dejansko nad pričakovanji zelo dobro sprejeli tudi domačini, ki nanj zdaj gledajo kot na nekaj svojega. To je odlično za vsak turistični produkt,« doda Pavlin in našteje, da imajo poleg slovenskih skupin še največ Avstrijcev, Nemcev, že nekaj let gostijo Maltežane, sedaj jih na novomeški splav prihaja že po tisoč letno, sledijo Rusi, Nizozemci, Izraelci, Italijani, Američani, Kitajci … Ker je njegova posebnost prav zgodba Julije ali Slaka, omenjeni program sedaj nudijo še v treh tujih jezikih, angleščini, nemščini in italijanščini. »Nekdo je v kitajščino prevedel Rožico od Modrijanov, pa smo jo zapeli,« Trščinar Antičeva ponazori, kako se skušajo prilagoditi vsaki skupini obiskovalcev posebej.

Pavlin hitro doda, da turistom predlagajo tudi obisk mesta, predvsem Dolenjskega muzeja, in da še z drugimi deležniki snujejo nove oblike sodelovanja in ustvarjajo nove zgodbe. S tem si na nek način zagotavljajo prihodnje ture, na katerih bodo tudi tisti obiskovalci, ki so se z Rudolfom že zapeljali. Vozijo ga sicer trije splavarji, ki se menjajo, to so Rok, Toni in Polde.

15 LET ZA DOVOLJENJE

Polde Fink je tudi sicer eden najbolj zaslužnih za obujanje tradicije splavarjenja na zeleni reki. Sam je pred desetletjem naredil tudi Niko, Rudolfovo mlajšo in manjšo sestro, ki vas na vožnjo popelje že iz Irče vasi ali Loke, kakor si želite. Niko lahko najamete za osebne vožnje, ki trajajo v povprečju dve uri.

»Najemajo ob godu, pa rojstnih dnevih, obletnicah,« našteje Fink in doda, da so na voljo tudi v zimskem času, kar marsikdo ne ve, saj je splav ogrevan. A zunaj sezone, to je od septembra do maja, njegovo dovoljenje predvideva le tri vožnje mesečno, v poletnem času pa vsakodnevno. »Dovoljenje za plovbo sem iskal kakih 15 let, splav pa sem nato naredil v treh mesecih,« spomine na začetke obuja Fink, ki si želi, da bi v domačem turizmu postorili več, da bi se različni ponudniki bolje povezali in skupaj napredovali. Zase pravi, da kot aktivni upokojenec uživa med vožnjo po reki, »sploh, ko se mi pri krmilu pridruži račka ali pa nas spremlja ob poti«. Nika je tudi manjša od Rudolfa, v dolžino meri osem in v širino štiri metre, sprejme pa okoli 30 oseb. Ker ne vključuje dodatnega izobraževalno-zabavnega programa, vožnja z njo stane v povprečju sedem evrov na osebo, z Rudolfom pa še enkrat toliko. »Če mi ne bi nasprotovali zaradi ogrožanja ptic, bi vožnjo z veseljem podaljšal do jeza v Češči vasi,« vsaj eno željo razkrije najstarejši splavar.

Upravljavci obeh splavov redno sodelujejo, sploh v primeru večjih skupin in polne zasedenosti, tako da takrat splava vozita v paru. Oboji sicer na prvo mesto postavljajo varnost, zato med vožnjo veljajo »stroga« pravila, neljubih dogodkov pa ne pomnijo. »Bil je en skok s splava, čeprav sem jim povedal, da tega ne dovolim. Saj ne gre toliko za skok, bolj za vračanje na splav in morebitne druge nesreče. Takrat sem se precej razhudil in vožnjo prekinil, a v vseh teh letih to ni niti omembe vredno,« doda Fink.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 25. avgusta 2016

Besedilo: Mirjana Martinović