DL: Gasilskih veselic vse manj; pogubni stroški in birokracija 

28.10.2016 | 14:40

Takih vabil na gasilske veselice bo verjetno v prihodnosti vse manj.

Andrej Rangus

Franci Matko

Gasilci imajo toliko obveznosti in stroškov s pripravo veselice, da bi raje dali iz svojega žepa, kot šli vsako leto v tak zahteven projekt.

Organizacija veselic preveč zahtevna in zapletena - Kup soglasij in dovoljenj, davčne blagajne, reševalci, redarji oz. varnostniki, sanitarije, šotor, ansambel, prijava SAZAS-u in IPF-u … Časi, ko je bilo poleti kup gasilskih veselic in skorajda ni bilo kraja oz. prostovoljnega gasilskega društva, ki ne bi priredil svoje veselice, so mimo.

Država je poskrbela za kup birokracije, ki ji je treba zadostiti, z veselico pa je povezanih toliko stroškov in obveznosti ter skoraj nič dobička, s katerim bi gasilci npr. lahko nabavili kako opremo, da so ti marsikje dvignili roke in veselic pač ne organizirajo več. Kot pravijo mnogi predsedniki gasilskih društev, jih pripravljajo le še, če društva praznujejo kako okroglo obletnico delovanja. Se ne izplača.

Tako ugotavljajo tudi v PGD Gorenje Vrhpolje, enem večjih prostovoljnih gasilskih društev na Dolenjskem, ki je letos poleti ob 110-letnici delovanja organiziralo gasilsko veselico. Predsednik društva Andrej Rangus odkrito pove, da je bilo z organizacijo dogodka ogromno dela, poleg zadostitve vsem birokratskim zadevam je v pripravah mesec dni prej delovala 20-članska ekipa, seveda prostovoljno. Veselica se je dobro iztekla, v minusu niso in glede na zadovoljstvo ljudi bodo morda prihodnje leto spet poskusili.

PRIJAVA NA OBČINI, POLICIJI, UE …

In kaj vse je treba postoriti pred dogodkom? Vsako veselico je treba prijaviti na občini, da poda dovoljenje oz. izda soglasje. Treba je imeti elaborat Zavoda za zdravstveno varstvo zaradi hrupa. Ker so gasilska društva humanitarne organizacije, jim za razliko od preteklih let sedaj ni treba plačati upravne takse. Vsako veselico pa je treba prijaviti tudi na policiji oz. upravni enoti (UE).

Na policijski postaji mora organizator dogodek prijaviti vsaj pet dni prej, in to dovoljenje zadostuje, če gre npr. za veselico na prostem, ko ni zaprta kaka cesta in se pričakuje manj kot tri tisoč ljudi. Če pa gre za zahtevnejšo prireditev, pa je treba vlogo za pridobitev dovoljenja vložiti tudi na pristojno UE - npr., če prireditev zahteva delno ali popolno zaporo državne ali lokalne ceste, če se uporablja odprti ogenj (ognjemet, kres) in druge nevarne predmete in naprave, ki lahko ogrozijo zdravje ali življenje ljudi ter njihovo premoženje, če na prireditvi pričakujejo več kot tri tisoč udeležencev, če na prireditvi sodelujejo živali. Vsa ta soglasja in dovoljenja seveda niso zastonj, kar nekaj sto evrov je treba odšteti zanje.

REŠEVALCI, REDARJI …

Seveda veselice nikakor ni mogoče imeti brez pridobitve soglasja lastnikov zemljišč, kjer dogodek poteka, ter lastnikov parkirnih prostorov.

Od novembra lani velja nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki glede na tip prireditve s številom udeležencev določi stopnjo zdravstvenega in ostalega tveganja - na veselicah se seveda toči tudi alkohol. Tako pogosto zapoveduje, da mora biti na kraju dogodka ves čas navzoča usposobljena ekipa reševalcev. To je seveda tudi treba plačati - nekaj sto evrov hitro znese. Gasilci tako niso zadovoljni, da npr. njihova gasilka, ki je po izobrazbi medicinska sestra, ne more biti na veselici predstavnica zdravstvenega osebja. Za to mora pred tem pridobiti soglasje ministrstva za zdravje!

Gasilske veselice tudi ni brez redarjev, včasih celo brez varnostne službe, kar presodijo na UE, in vse to seveda spet stane. Če je prireditev ob cesti, je potreben elaborat za varnost. Vodja varnostne službe ne more biti obenem tudi vodja redarjev. Za vsakega redarja je treba povedati, kje in kdaj bo stal … In če že redarje lahko gasilci pridobijo v svojih vrstah, en varnostnik npr. stane sto evrov na noč.

ŠOTOR SKORAJ NUJA

Zastonj niso tudi davčne blagajne, če so potrebne - v šentjernejski gasilski zvezi jo imajo in jo posojajo svojim društvom, sicer pa najem menda stane od 40 do 60 evrov. Kot pravi Rangus, pa blagajne niso nek bavbav, na veselici je treba tako ali tako vsakemu za nakup izdati račun, postopek pa je isti. Sicer pa je blagajna nujna, če ima društvo na celoletni ravni več kot pet tisoč evrov prometa s pridobitvenimi dejavnostmi.

Na veselicah je že skoraj nuja tudi najem šotora, saj si v muhastem poletnem vremenu redko kdo upa organizirati dogodek pod milim nebom in upati na lepo vreme. Šotor za 800 ljudi stane npr. od tri do 4 tisoč evrov, z dogovarjanjem pridejo potem do 1.800 oz. 2.800 evrov. Seveda na veselici ne smejo manjkati sanitarije, ki jih je treba najeti, če gasilci nimajo svojih - biti morajo dvojne, za obiskovalce in za strežno osebje. Stroga so tudi pravila v zvezi s kuhinjo zaradi higiene. »Mi se skušamo čim bolj držati vseh pravil, za zdaj obiska inšpekcij nismo imeli,« pravi Rangus.

ANSAMBLI ODERUŠKI

Veselice seveda ni brez žive glasbe, torej brez ansambla, in prav to je menda celo največji strošek. Kot pravi predsednik PGD Zagrad Franci Matko, ki za zdaj še prav vsako leto organizira gasilsko veselico, znani in priljubljeni ansambli privabijo več ljudi, tudi iz okolice, a so zato seveda tudi dražji. Povprečno skoraj vsi za šest ur igranja, npr. od 20. ure do 2. ure zjutraj - z odmori, seveda! -, zahtevajo okrog 1.800 do dva tisoč evrov, kakšni Modrijani seveda še več. Poskrbeti je treba še za oglaševanje, če hočeš obisk, kar tudi ni poceni.

Vsak dogodek je treba obvezno prijaviti tudi SAZAS-u, združenju skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije, in na IPF, zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, ki za uporabo avtorskih del izstavita račun. Prvi zaračuna običajno med 150 in 500 evrov, drugi okrog sto evrov, seveda odvisno od tega, kaj in koliko se igra oz. vrsti na prireditvi.

GASILCI RAJE IZ SVOJEGA ŽEPA

»Cene ansamblov se mi zdijo naravnost oderuške in tudi vsi ostali stroški so veliki, tako da se ne čudim, da je veselic vse manj. Mi zaenkrat še vztrajamo, k sreči imamo svoj prostor, kuhinjo, sanitarije. En mesec prej trdo dela vsa ekipa, izgub zaenkrat nismo imeli, a kakih velikih prihodkov tudi ne. Sicer pa vse vložimo nazaj v gasilstvo, v opremo. Država bi tu morala nekaj spremeniti. A nismo gasilci vedno prvi poklicani na pomoč, pa ne le na požare, na vse vrste nesreč in nezgod?! Ni važna ura, vedno pridemo. Zato me vse to žalosti. Kako bodo mladi še vztrajali, ko pa je tak odnos do gasilstva?« se sprašuje Matko, ki opaža, da mladi vedno težje prevzemajo kake odgovorne funkcije v društvih, kar je po svoje tudi razumljivo. Predsednik društva npr. tudi osebno, s svojim premoženjem in kazensko, odgovarja za vse, kar se zgodi na veselici: če se kdo poškoduje, če inšpekcija ugotovi kake nepravilnosti ...

Tudi Andrej Rangus je podobnega mnenja. »Gasilci se trudimo za dobrobit ljudi, za njihovo varnost, druženje. Ko pa priredimo veselico, nas čaka samo delo, stroški in odgovornosti! Stroški za veselico z okrog 500 obiskovalci znašajo okrog 6.500 evrov, prometa pa je npr. med 7 in 7.500 evri. To pomeni, da je dobička kakih tisoč evrov, včasih malo več. Se veselica torej sploh izplača? Gasilci nemalokrat razmišljamo, da bi skoraj raje dali vsak nekaj iz svojega žepa in se rešili vsega tega dela. Trudimo se le zaradi ljudi,« pravi Rangus.

In tako menijo še v marsikakšnem gasilskem društvu. Zato gasilskih veselic žal marsikje ne bo več - letos in prihodnja poletja!

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta 2016

Besedilo in foto: Lidija Markelj