DL: LD Šentjernej - Ohranjanje narave in skrb za divjad

28.10.2016 | 13:45

Šentjernejski lovci (na sliki pred lovskim domom na Javorovici) se za pomoč pri praznovanju jubileja in sploh za podporo pri njihovem delu zahvaljujejo sponzorjem in donatorjem.

Šentjernejski lovci (na sliki pred lovskim domom na Javorovici) se za pomoč pri praznovanju jubileja in sploh za podporo pri njihovem delu zahvaljujejo sponzorjem in donatorjem.

Andrej Mikec (Foto: L. M.)

Andrej Mikec (Foto: L. M.)

Lovska družina (LD) Šentjernej kot mnoge druge lovske družine letos praznuje sedem desetletij delovanja. Spada med večje pri nas - tako po članstvu kot po površini. Nastala je z združitvijo treh družin: Vrhpolje, Maharovec in Prekopa. Danes šteje 73 članov; kot pravi starešina Andrej Mikec, je njihovo glavno poslanstvo ohranjanje narave in skrb za divjad. V lovišču, ki obsega okrog 5.900 hektarov in se predvsem zaradi urbanizacije zlasti v nižinskem delu močno zmanjšuje, kraljuje srnjad, v gorskem delu pa so prisotni tudi divji prašiči in jelenjad. V zadnjih letih lovci vse pogosteje srečujejo volka in medveda. Nižinski del lovišča je bogat z divjadjo, a je melioracija šentjernejskega polja vplivala na zmanjšanje staleža srnjadi. Njen odstrel je v nekaj letih upadel za okrog 30 odstotkov, tako da zdaj letno uplenijo okrog šestdeset srn. Po besedah Mikca je nasploh stalež živali zadnja leta v upadanju, malce se povečuje število divjega prašiča. Vestno izpolnjujejo letni načrt za odstrel, ki jim ga predpiše strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije.

Po besedah starešine Andreja Mikca je lovni turizem pri nas zadnja leta v upadanju.

Poleg gospodarjenja z divjadjo šentjernejski lovci ogromno truda in prostovoljnega dela vlagajo v gradnjo objektov in izboljšanje naravnih pogojev za ohranitev divjadi. Vsako leto pokosijo med štiri in pet hektarov košenic, ki se zaraščajo, obdelajo pa okrog dva hektara krmnih njiv, ki jih imajo v najemu od kartuzije Pleterje. Premorejo tudi okrog tri hektare lastnih njiv na Šentjernejskem polju, kjer pridelajo vso potrebno krmo za zimsko hranjenje divjadi. Na leto tako sami priskrbijo celo do šest ton koruze. Tudi zato »njihova« divjad povzroča manj škode na njivah in travnikih tamkajšnjih kmetov, »če pa se pojavijo taki primeri, jih rešujemo v pogovoru z lastniki zemljišč,« zagotovi Mikec in še pove, da enkrat letno pripravijo srečanje za krajane. Lovcem sta v pomoč pri hranjenju živali dve avtomatski krmilnici, postavljeni v pozimi težko dostopnih revirjih Ravne gore in Kobil. Imajo tudi kar nekaj lovskih prež, ki jih sproti obnavljajo in po potrebi postavljajo nove.

Območje LD Šentjernej meri dobrih 6.800 hektarov. Sega od reke Krke, od nekdanje občinske meje med občinama Krško in Novo mesto, vzhodno od Šentjerneja, do državne meje na Gorjancih, vse do Krčev, nato pa po znameniti Vlaški poti na Mihovo, skozi Vajendol po potoku Pendirjevka nazaj do reke Krke.

LD Šentjernej je upravičeno ponosna na svoj lovski dom na Javorovici, ki so ga leta 2006 postavili na novo - njihovi predniki so tu, na mestu ustanovitve Gorjanskega bataljona, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja zgradili lovsko kočo. Dom je pred leti pogorel in so ga lepo obnovili, zdaj pa ga skrbno vzdržujejo. Tudi 70 let delovanja so lovci proslavili tu, praznik pa so jim polepšali njihovi lovski rogisti, ki so jim v ponos. Prav letos, ko praznujejo 15 let delovanja, so na poskusnem tekmovanju v okviru 43. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov v Vipavi zmagali in postali promotor Lovske zveze Slovenije.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 28. julija 2016

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava