DL: Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja

26.10.2016 | 14:50

Ministra Dejana Židana je po kmetiji vodila Damjana Ostanek Heric, njenega prvorojenca pa sta ta čas varovala stara starša.

Državna sekretarka Tanja Strniša in Tadej Heric med ogledom proizvodnih prostorov

Podpis dokumenta je sklenila zaveza s stiskom rok, na fotografiji: Cvetko Zupančič, Rok Damijan, Damjana Ostanek Heric in Dejan Židan.

Pogled na rastlinjak, poln paradižnika, obiskovalca navda z mešanimi občutki: po eni strani je navdušen nad številom sadik, ki jih na kmetiji vzgajajo sami, po drugi strani pa se vpraša, koliko časa traja dnevno obiranje plodov.

»Od nekdaj sem vedela, da bom delala na kmetiji,« ponosno pove Damjana Ostanek Heric iz Velikih Pec pri Šentvidu pri Stični, diplomirana agronomka, ki je lani prevzela družinsko kmetijo s šestimi hektarji obdelovalnih površin. Ukvarjajo se s pridelavo in predelavo vrtnin.

V Dolenjskem listu smo Ostankovo kmetijo in Damjano, ki je bila takrat še študentka, predstavili pred skoraj petimi leti. Že takrat je bilo slutiti, da bomo o njej še slišali. Nismo se motili, kajti danes je njihova kmetija postala prepoznavna širšem okolju, prav tako njihovi izdelki, ki nastajajo iz domače zelenjave. Da gre za zelo kakovostne izdelke, dokazujejo priznanja, ki jih prinašajo s Ptuja, kjer poteka ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij, dobili so tudi že znak kakovosti. Damjana se je v tem času poročila, postala mama (kmalu bo še enkrat) in s soprogom Tadejem Hericem, kolegom s fakultete, ki se je na Dolenjsko preselil iz Prlekije, posodobila kmetijo.

RASTLINJAKI IN RAČUNALNIK

Če povemo, da sta z denarjem, ki sta ga dobila za poročno darilo, kupila rastlinjak, potem je jasno, da gre za par, ki ga druži izjemna ljubezen do zemlje in narave. Prejšnji teden sta gostila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, predsednika Zveze slovenske podeželske mladine Roka Damijana in predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetka Zupančiča, ki so prav na njihovi kmetiji podpisali dogovor o izvedbi akcijskega načrta dela z mladimi kmeti v obdobju 2016-2020.

Najprej sta gostitelja razkazala posestvo. Z denarjem, ki ga je Damjana kot mlada prevzemnica dobila od države v obliki enkratne pomoči, so postavili dodaten rastlinjak, ki ga vodijo z računalnikom (njihove rastlinjake je moč videti, če se peljete po dolenjski avtocesti, stojijo med Ivančno Gorico in Bičem), del denarja pa so vložili v opremo prostorov, kjer poteka predelava zelenjave. Tam imajo tudi majhno prodajalno, saj svoje pridelke in izdelke prodajajo doma ter na tržnicah, tudi ivanški.

»Naša kmetija je majhna, na štirih hektarjih pridelujemo vrtnine, na dveh pa poljščine,« je med ogledom povedala nasmejana gostiteljica in dodala, da sta na kmetiji zaposleni ona in še ena gospa, soprog in njena starša pa imajo svoje službe. Ko se domači vrnejo z dela, vsi pomagajo pri delu, ki ga nikoli ne zmanjka. Vsakdo, ki ima doma vrt z morda le 20 sadikami paradižnika in paprike, ve, da bo ves čas zorenja moral redno trgati plodove, če bo šel v tem času na dopust, pa bo to moral početi nekdo drug, sicer bo šel pridelek po zlu.

Pri Ostankovih in Hericevih ni nič drugače, le da je njihova skrb še toliko večja, pogled na poln rastlinjak paradižnika obiskovalca sprva navda z veliki navdušenjem, ko pa pomisli, koliko časa traja dnevno obiranje zrelih plodov, spozna, da to delo niti slučajno ni enostavno. »Ne lani ne letos ne bomo šli na dopust,« zaupa sogovornica, ki izpostavi, da ga niti ne pogreša. Spoznamo, da Damjano in njeno družino zares žene velika ljubezen do zemlje. Hvaležna je staršema, ki sta ji omogočila, da lahko živi svoje sanje, in ob tem omeni, da jo je za vrtnarstvo navdušil oče.

V prostorih za predelavo opazimo nekaj strojev, a ti lahko opravijo le peščico dela, ki je potrebno, da na koncu na police v trgovinici lahko postavijo ajvar, vložene paprike, kumarice, stročji fižol, feferone, papriko s česnom in peteršiljem ali pozimi kislo zelje in repo.

VSAKO LETO TRI ZLATA PRIZNANJA

»Prvič smo naše izdelke na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetiji dali na pobudo predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice Marije Erjavec, ki nam je rekla, da imamo zelo dobre stvari. Priznam, da nas je bilo kar malo strah, kaj bo,« pove Damjana. Slišali smo, ko je njen soprog državni sekretarki Tanji Strniša, ki je prišla z ministrovo ekipo, razlagal, da se jih drži posebna sreča, saj zadnja tri leta na tem ocenjevanju vsakič dobijo po tri zlata priznanja.

Mlada prevzemnica kmetije je med drugim povedala, da se je na svoji poti srečala z marsikatero oviro. V času, ko je zaključevala srednjo šolo, je opazila, da naša družba ne poudarja pomena in prednosti lokalno pridelane hrane, prav tako se še ni spodbujalo mladih, da bi ostali na kmetijah. »Ko sem se samozaposlila, nisem bila upravičena do pomoči, ki jo dobijo drugi gospodarski subjekti, tudi ko sem zaposlila tretjo osebo, nisem mogla dobiti denarja, ki je sicer namenjen drugim gospodarskim subjektom.«

AKCIJSKI NAČRT

Akcijski načrt, ki so ga podpisali na kmetiji Ostanek Heric, nosi naslov Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja in opredeljuje 32 konkretnih nalog vseh treh sodelujočih ustanov, ki bodo mladim kmeticam in kmetom pomagale vzpostaviti pogoje za bolj uspešno delo na kmetijah. Kot ključni cilj so si zastavili, da bodo mlademu kmetu zagotovili okolje, v katerem se bo s svojo dejavnostjo razvijal ne le v ekonomskem, temveč tudi v socialnem vidiku.

Ukrepi naj bi se začeli izvajati že v osnovnih šolah z obiski kmetij in vključitvijo vsebin s področja kmetijstva v učne načrte. V obdobju, ko mladi kmet že prevzame kmetijo, načrt med drugim predlaga, da prvo leto po prevzemu ne bi plačeval katastrskega dohodka, davka na nepremičnine, zaposleni na kmetijah naj bi imeli bonificiran staž.

»Ta dogovor pomeni, da združujemo vse ostale ukrepe, ki jih izvajamo, hkrati pa dajemo dvojno zavezo, da s kupnimi aktivnostmi omogočimo boljši položaj mladim kmetom in širši javnosti razložimo, zakaj je pomemben mlad kmet,« je med drugim dejal kmetijski minister Dejan Židan in izpostavil, da bodo mlade kmete, ki bodo vstopili v programe, vodili nekaj let. Vsako leto jih pričakujejo okoli 260. »Na ta način bomo v tem obdobju ustvarili skupino do 2000 mladih kmetov, ki bodo na področju prehrane in kmetijstva naredili preboj.«

»Pri pripravi akcijskega načrta je KGZS dejavno sodelovala, saj podpiramo sistematično delo z mladimi in bomo k izvedbi zelo resno pristopili,« je poudaril Cvetko Zupančič, ki je zadovoljen, da je ministrstvo eden od partnerjev, saj je v ozadju tega dokumenta kar nekaj zakonskih sprememb, ki jih brez ministrstva in politike ni mogoče izpeljati.

Zveza slovenske podeželske mladine je pri pripravi tega akcijskega načrta prevzela vlogo vodenja pripravljalne skupine. »Zavedali smo se, da je to naša naloga in mladim kmetom tako pokazali resnost, da so pri izvajanju programa naša prioriteta,« je rekel predsednik te zveze Rok Damijan, omenil pa je tudi, da je njihova naloga, da mladim kmetom pomagajo reševati težave in jih tudi naučiti trženja, ki je ključno za njihov uspeh.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 28. julija 2016

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič