Kar sejemo, to žanjemo - o pomenu medovite ajde

25.10.2016 | 12:50

Foto: arhiv lokalno.si

Foto: arhiv lokalno.si

Kar sejemo, to žanjemo - o pomenu medovite ajde

20. 10. 2016 je na Grmu centru biotehnike in turizma v Novem mestu potekala razprava, na kateri so gostje razprave spregovorili o pomenu pridelave medovite ajde. Razpravo je organizirala ČZS in gostujoča šola Grm, ki letos praznuje 130-letnico delovanja. Dogodek je potekal v okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, katerega namen je spodbuditi setev medovite ajde. Ker vremenske razmere niso dopuščale žetve ajde, se je ajda požela zgolj simbolično: dijaki so ročno poželi nekaj snopov ajde in z njo okrasili prostor.

Na okrogli mizi so sodelovali:

•          g. Boštjan Noč, predsednik ČZS,

•          g. Tone Hrovat, direktor zavoda Grm Novo mesto,

•          ga. Marjeta Bizjak, namestnica direktorata za kmetijstvo,

•          g. Anton Rangus, Mlinarstvo Rangus,

•          g. Marko Hrastelj, predstavnik zavoda Grm Novo mesto.

G. Boštjan Noč je izpostavil pomen setve ajde, ki se seje na strnišča in se s tem povečuje izkoriščenost kmetijski zemljišč, pomembna je v kolobarju, ne potrebuje škropljenja, kar prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. G. Noč je povedal, da je ključno, da se spodbudi povpraševanje po ajdi, kajti le povpraševanje je tisto, ki vpliva na večjo setev in pridelavo ajde. Zato je potrebno potrošnike osvestiti o možnosti priprave in uživanja izdelkov jedi iz ajde. G. Noč je poudaril pomen sodelovanje med vsemi deležniki v verigi in pohvalil sodelovanje s partnerji, še zlasti s kmetijskimi šolami, ki sodelujejo pri projektu »Kar sejemo, to žanjemo«. G. Noč razmišlja, da bi v bodoče nadaljevali projekt s sejanjem kakšne druge kulture. Ob koncu je poudaril, da Zavod Grm zelo dobro sodeluje s čebelarji, na šoli je tudi sedež regijske čebelarske zveze in da s tem tudi pomembno prispeva k razvoju čebelarstva v regiji.

G. Tone Hrovat je pohvalil delovanje ČZS in njenega predsednika, ki je v zadnjih letih predsedovanja dvignil samozavest med čebelarji. Izpostavil in pohvalil je projekte ČZS, kot so slovenski zajtrk, vzgoja mladih čebelarjev in tudi projekt ajde. Kot je povedal g. Hrovat, ajda zelo dobro čisti plevel, tudi v prenesenem pomenu. Spominja se časov iz otroštva ko njiva ni bila nikoli prazna. Šola Grm je prva kmetijska šola v slovenskem učnem jeziku. Leta 1886 se je preselila iz Slapa pri Vipavi na Dolenjsko, kamor so prepeljali ves inventar, knjižnico, učitelje in ravnatelja. Tudi čebelnjak, ki je bil obvezen del sadjarstva. G. Hrovat za konec poudari pomen grmške šole, dijakov, študentov, kjer veljajo vrednote, kjer pomagajo drug drugemu, ustvarjajo družbo in razmerja v gospodarjenju.

Ga. Marjeta Bizjak je povedala, da ministrstvo pozitivno sprejema pobude ČZS, tudi projekt »Kar sejemo, to žanjemo«. Predstavila je ukrepe kmetijske politike, s katerimi spodbujajo setev ajde. Poudarila je še pomen izobraževanja mladih, dijakov in študentov, ki bodo v bodoče kmetovali. Treba je poskrbeti, da se pridela več v okviru danih možnosti, poleg tega pa je treba še poskrbeti za ustrezno predstavitev, trženje in prodajo kmetijskih izdelkov. Na tem področju je še veliko priložnosti in izzivov, ključno pa je znanje in sodelovanje med različnimi institucijami.

G. Marko Hrastelj je povedal, da je predpogoj za žetev ajde nekaj dni lepega vremena v oktobru, lahko tudi še v novembru. »Pa tudi nekaj vetra, ki posuši posevek in kombajnistu omogočil lažje delo«, je priporočal g. Hrastelj. Tudi slana kakšen dan pred žetvijo je koristna, ker je v posevku bistveno manj rastlinske mase. G. Hrastelj poudari, da je ajda koristna za čiščenje njive pred plevelom in da je učinek čiščenja viden tudi naslednje leto. Ajdo je potrebno po žetvi čim hitreje posušiti in ustrezno skladiščiti.

G. Anton Rangus je povedal, da je projekt »Kar sejemo, to žanjemo« priložnost tako za čebelarje, kmete, mlinarje, tudi krajina je lepa, ko ajda cveti. G. Rangus nadaljuje mlinarsko tradicijo očeta. Poudaril je pomen pravilnega sušenja ajde, sami sušijo ajdo v sušilnici za živilsko industrijo, kjer sušijo na plin. Zrnje potem prečistijo in tako je pripravljeno za mletje. Zrnje prečistijo s sodobnim strojem sorteksom, ki sortira zrnje po barvi. Imajo tudi proizvodnjo brezglutenskih izdelkov. V sodelovanju z dr. Kreftom selekcionirajo tudi seme stare sorte sive ajde. Mlinarstvo Rangus sodeluje s 50 kooperanti, ki pridelujejo ajdo na 150 ha.

Čebelarska zveza Slovenije

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava