DL: Portret tedna - Zlatko Ficko

22.10.2016 | 10:55

Zlatko Ficko

Kočevec Zlatko Ficko je eden izmed treh mož, ki enakovredno z dogovorom sprejemajo odločitve o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Zaposlen za določen čas kot pooblaščenec vlade za gozdarstvo in lesarstvo je zadolžen za operativni del pri vzpostavitvi novega državnega gospodarskega podjetja, ki je s 1. julijem prevzelo upravljanje državnih gozdov.

Rojen v Kočevski Reki Zlatko ni imel veliko možnosti za izbiro poklica. »Postal si lahko gozdar, kmetijec ali lovec,« pravi o možnostih za zaposlitev v domačem kraju, saj je na nekdanjem zaprtem območju kočevske občine delovalo le Posestvo Snežnik. Skoraj polstoletne zaprtosti območja zaradi višjih državnih interesov Zlatko ni občutil kot nekaj slabega, najhuje, česar se spomni, je bilo, da se je bal, da mu bo kdaj padla na glavo zapornica, ki jo je moral prečkati vsakič, ko je zapuščal območje ali se vračal domov. Bi pa se, če bi živel kje drugje, namesto za gozdarstvo odločil za študij prava. Zato ga tudi zelo veseli, da je to uresničila njegova hči, ki sedaj že opravlja pripravništvo, sin pa bo v jeseni vpisal magisterij iz strojništva.

Zlatko se je po končanem študiju leta 1988 kot Snežnikov štipendist zaposlil na Snežniku, kjer je do leta 1991 izdelal prve tri potrjene gozdnogospodarske načrte za področje Kočevske Reke, potem pa je prevzel Gojitveno lovišče Snežnik. Državno lovišče, ki ga je Zlatko vzpostavil, da je od leta 1992 uradno registrirano, je vodil 20 let, od leta 2004 je bil zaposlen na Zavodu za gozdove, kjer pa je bil zadnja štiri leta, preden je prevzel sedanjo funkcijo v SiDG, svetovalec za trženje.

Že pri delu kot mlad univ. dipl. inž. gozdarstva se je Zlatko začel zavedati dejstva, da na območju Kočevske Reke leta ni bilo dovoljenega nobenega nadzora in da so delali po svoje, to pa je občutil tudi, ko se je odločil, da si bo v domačem kraju zgradil hišo. Njegova leta 2000 zgrajena hiša je bila namreč prva zasebna gradnja v Kočevski Reki po drugi svetovni vojni, potrebna soglasja za gradnjo pa je zbiral kar šest let.

»V Sloveniji ni politika, s katerim se še ne poznam,« pravi. Čeprav so ga vsi vabili v svoje stranke, se je, ker si je želel najprej ustvariti družino in dom in dobiti dobro zaposlitev, intenzivneje vključil v politično delovanje šele leta 1994, po štirih letih, kot pravi, ko se ni želel izpostavljati, šele leta 2004 pa se je pridružil stranki Zares. Sedaj je že drugi mandat občinski svetnik, po ukinitvi stranke Zares sedaj kot predstavnik nestrankarske liste Zavezništvo za Kočevsko, čeprav je sicer zadnji dve leti predsednik kočevske območne organizacije Desus. Z vključitvijo v Desus pod pogojem, da ne bodo delovali le na področju upokojencev, ampak širše, je razrešil osebno dilemo po neuspešni kandidaturi za župana občine Kočevje na volitvah leta 2014, ali še ostati v politiki ali ne.

V 20 letih, ko je delal kot lovec, je obšel domala cel svet, danes pa svojo željo po popotovanjih uresničuje z ženo Marijo, s katero sta se poročila leta 1988. Odkar ima službeno druge zadolžitve, na lov ne hodi več, sproščujočo dejavnost pa mu še vedno predstavlja čebelarjenje, s katerim se s krajšo prekinitvijo ukvarja že od leta 1987. V mladih letih je bil danes 60-letni Zlatko športno zelo aktiven. V dijaških letih je igral nogomet v več klubih, a se je leta 1975, ko so ga povabili v NK Olimpija, odpovedal nogometni karieri v prid študija, danes pa, kot pravi, od nekdanjih športnih aktivnosti samo še kolesari.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 21. julija 2016

M. Leskovšek-Svete