DL: Ambrozija na obdelovalnih površinah - Izkoreniniti se je ne bo dalo, omejiti da

21.10.2016 | 12:20

ambrozija

ambrozija

Tudi kmetje imajo še vedno težave pri prepoznavanju ambrozije, čeprav je že nekaj časa prisotna tudi na naših kmetijskih površinah. »Najpogostejša je zamenjava z divjim pelinom,« pravi svetovalka za kmetijstvo na novomeški območni enoti KGZS Mateja Strgulec. Če niso prepričani, ali gre za ambrozijo ali divji pelin, je najbolje, kot pravi, da rastlinico odtrgajo, jo v rokah pomencajo in nato povonjajo. »Divji pelin ima pelinast vonj, ambrozija pa je brez vonja,« pravi.

NAJPOMEMBNEJŠA PREVENTIVA

Za uspešen boj proti ambroziji je treba rastline uničiti pred cvetenjem, cveti pa lahko, odvisno od klimatskih razmer, že v drugi polovici julija pa vse do začetka septembra. Na vrtovih jih je treba uničiti z ruvanjem, pri katerem uporabljamo rokavice, saj se ambrozije ne smemo dotakniTi z golo roko, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. Čeprav se tudi v kmetijstvu, kot pravi Strgulčeva, zelo veliko govori o puljenju, čiščenju in košnji kot ukrepih za uničevanje oz. preprečevanje širjenja ambrozije, so po njenem mnenju za kmete to prezahtevni ukrepi. »Puljenje je zelo naporno, košnja pa tudi ni učinkovita, saj je lahko ambrozija čisto pri tleh,« pravi in dodaja, da se mora poleg tega kmet za takšna opravila tudi ustrezno opremiti oz. obleči, denimo obleči dolge rokave in si nadeti rokavice, da ne bi dobil alergije, kar pa mu v poletni vročini še dodatno otežuje delo. Strgulčeva zato prisega na preventivo kot bistveno učinkovitejšo v preprečevanju širjenja ambrozije.

Ko kmet opazi na svojih njivah prvo rastlino ambrozije, mora, kot pravi o izvajanju preventive, izbrati herbicide, ki delujejo tudi na ambrozijo, izbrati pa mora tudi drug čas porabe herbicida, kot bi ga sicer. »V žitih v fazi kolenčenja, v koruzi pa, ko ima ta že 3–4 liste in ne takoj po vzniku,« pravi. V koruzi in žitih, kjer je v uporabi dovolj učinkovitih herbicidov, se da zatiranje ambrozije reševati v okviru obstoječih stroškov, v ekološkem kmetovanju in v posevkih ajde, sončnice, vrtnin in eksotičnih rastlin, ki se širijo tudi pri nas, kot je denimo konoplja, ter povsod drugod, kjer ni na uporabo toliko herbicidov, pa je treba delati na daljši rok.

OSVEŠČENOST IN STROKOVNOST

»Pomembno je, da se zavedaš, da je na tvoji njivi ambrozija,« pravi o prvem pomembnem koraku pridelovalcev, ki morajo biti osveščeni pa tudi strokovno podkovani, da lahko ambrozijo uspešno zatirajo. Ambrozija je, kot pravi, ena prvih preizkušenj, ki kaže, da se bomo morali naučiti živeti z invazivnimi rastlinami. »Ne bomo mogli v nedogled uporabljati herbicidov. Naučiti se bomo morali živeti na bolj ekološki način,« pravi in dodaja, da prihajajo in se vse bolj pojavljajo pri nas tudi drugi pleveli, ki povzročajo še več škode in so še bolj nevarni za zdravje živali in ljudi, saj so v nasprotju z ambrozijo, ki ni strupena, nekateri tudi strupeni. Eden takšnih invazivnih plevelov je oljna bučica, bodljikava rastlina, ki se z roba vodotokov prenaša na njive, od tod pa v krmo živali, ki pa takšne krme, ker jih bode, ne jedo.

»Če bomo obvladovali ambrozijo, bomo tudi druge plevele,« pravi in dodaja, da se je iztrebiti ne bo dalo. Ambrozija namreč vsako leto proizvede na milijone semen, ki ne vzklijejo vedno že naslednje leto, temveč postopoma, pri čemur ostanejo v tleh kaliva tudi več kot 30 let. Ima zelo veliko pelodnih zrn, kar nekaj milijonov, ena rastlina, ki zraste do meter, pa tudi do meter in pol visoko, pa lahko proizvede 3–6 tisoč, pa celo do 60.000 semen. Zaradi aerodinamične oblike peloda ga lahko veter ob ugodnih vremenskih razmerah odnese tudi do 300 km daleč, kar samo še dodatno prispeva k njenemu hitremu širjenju. »Tudi pri nas se še vedno širi,« pravi in dodaja, da nas posevki vedno bolj razširjene ambrozije in drugih invazivnih plevelov na neobdelanih njivah opozarjajo, da bo boj s pleveli vedno hujši. »Ustavijo jih edino s kulturnimi rastlinami zasejane površine,« pravi. Ambrozija je namreč, kot pojasnjuje, zelo nekonkurenčna. »Tudi če poseješ ajdo, so te tako nežne rastlinice močnejše kot ambrozija,« pravi.

»Če se pojavi ambrozija na travniku, je to znak, da s travnikom slabo gospodarimo, da nekaj delamo narobe, da je morda preredek, da ni dovolj trav ali detelje,« pravi in dodaja, da je cel kup tehnoloških ukrepov, ki se jih lahko izvede za omejevanje širjenja ambrozije, ki je sicer zelo prilagodljiva, plodna in trdoživa rastlina, saj pokošene rastline hitro spet poženejo in že do naslednje košnje spet naredijo cvetove in semena. V nekaterih primerih zaradi tega, kot pravi, nastajajo dodatni stroški in se pridelava draži, vendar pa je to še vedno ceneje, kot če moraš zaradi ambrozije pridelek uničiti.

Inšpektorji namreč lahko zahtevajo, da se na njivi, kjer odkrijejo ambrozijo, pridelek takoj uniči. Vendar pa, kot pravi, tudi zaradi določil UE, da kazen ne sme povzročati gospodarske škode, lani in tudi že predlani inšpektorji v izrekanju kazni niso bili tako rigorozni kot prvo leto. »Kmete bolj opozarjajo, naj pridelek čim prej pospravijo,« pravi. Razlog za to pa je tudi, kot priznava, ker so tudi kmetje sami vedno bolj pozorni na pojav ambrozije in skrbijo, da ne bi prišlo do prekomerne zaplevljenosti, ne znajo pa še v vsaki situaciji ukrepati zoper ambrozijo oz. preprečiti njene rasti.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 21. julija 2016

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava