DL: Demenca - Ko ne veš, ne kdo ne kje si

17.10.2016 | 13:05

Darka Pečnik

Demenca je tisto, ko ne veš, ne kdo si, ne kje si, ne kdo so ljudje okoli tebe. Tako je demenco zgovorno orisal pokojni Jaša L. Zlobec, književnik, pesnik, romanist, prevajalec, urednik, politik, diplomat in tudi poslanec, ki je za najpogostejšo obliko demence – Alzheimerjevo boleznijo zbolel leta 2001, star le 50 let. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, orientacijo, razumevanje, učne sposobnosti, govorno izražanje in presojo. Medicina žal ne pozna ne vzroka ne načina zdravljenja te bolezni.

»Na svetu je več kot 44 milijonov oseb z demenco, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Številka se iz leto v leto povečuje. Ta bolezen, ki še nedolgo tega ni bila zaskrbljujoča, danes povzroča nemalo skrbi svojcem in različnim ustanovam, ki se profesionalno ukvarjajo z njo. Traja lahko od 10 do 15 let in je, če pogledamo s stališča zdravstva, ena najdražjih bolezni. V različnih ustanovah ni dovolj prostora za vse, velja tudi usmeritev, da oseb z demenco, dokler je le možno, ne bi dajali v ustanove, temveč bi zanje skrbeli doma. Zato je z boleznijo, njenim potekom in pravilnim ravnanjem z dementno osebo treba seznaniti svojce in širše okolje. To je glavno poslanstvo Spominčice - slovenskega združenja za pomoč pri demenci, katere podružnico smo ustanovili tudi v Novem mestu s sedežem v Humanitarnem centru OZRK Novo mesto in bo z delovanjem pokrivala območje Dolenjske,« je povedala pobudnica njene ustanovitve in predsednica Darka Pečnik.

Znaki demence so lahko zelo varljivi, podobni drugim boleznim, zato je pomembno, da ljudje, takoj ko opazijo prve morebitne znake, obiščejo zdravnika, da ta presodi, ali gre za demenco ali katero drugo bolezen, je svetovala Pečnikova. Prvi znaki so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in vedenja, zapiranje vase in izogibanje družbi. »Vse prevečkrat je slišati – oče je zloben in mama sitna, si ne da dopovedati … Demenco je treba prepoznati in blažiti,« je poudarila.

DRUŽABNIŠTVO, ALZHEIMER CAFE, SKUPINA ZA SAMOPOMOČ

Dolenjska podružnica si bo po vzoru slovenske Spominčice prizadevala oblikovati skupino za samopomoč, urediti posvetovalnico, navezati stike s sorodnimi organizacijami, kot so krajevna organizacije Rdečega križa in društva upokojencev v vseh dolenjskih občinah in organizirati delovne skupine na terenu in primerne oblike druženja občanov.

»Naša želja je, da bi imel vsak večji kraj vsaj enega prostovoljca, ki bi zaznal potrebe svojcev in jih sporočil odboru, ki bi si prizadeval, da bi jim s skupino strokovnjakov pomagal. Ena od oblik neformalnega druženja za osebe z demenco in njihove svojce ter strokovnjaki, prostovoljci in predstavniki Spominčice je tako imenovani alzheimer cafe, pogovor ob kavi, ki se ga organizira v kavarnah, lokalih in knjižnicah v središčih občin oziroma centrih mest,« je povedala Pečnikova.

»Lepa oblika pomoči družinam je družabništvo. Zato si sčasoma želimo na terenu organizirati tudi družabnice oz. družabnike. To so prostovoljci, ki ob povabilu obolele osebe ali svojcev po potrebi prihajajo na dom in pomagajo za nekaj ur, svojci pa lahko v tem času postorijo kaj drugega, imajo svoj prosti čas. Kot pa že sam naziv pove, gre za druženje, in ne negovanje,« je poudarila Darka Pečnik in dodala, da je na srečo v podružnici že Alenka Virant, ki je že družabnica in tudi članica upravnega odbora podružnice. Povabila je še na prireditev Sprehod za spomin, ki bo 21. septembra po vsej Evropi, s katero želijo opozoriti na problematiko demence in zmanjševanja njene stigme.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 14. julija 2016

M. Žnidaršič