DL: Funkcionalna zemljišča - Prenos brezplačen, plača se le parcelacija

30.9.2016 | 14:40

Problem z urejanjem stavbnih zemljišč je praktično v vseh blokovskih  naseljih v Novem mestu. Mestne njive so pilotski projekt. (Foto: M. Ž.)

Problem z urejanjem stavbnih zemljišč je praktično v vseh blokovskih naseljih v Novem mestu. Mestne njive so pilotski projekt. (Foto: M. Ž.)

Primož Skubic (Foto: M. Ž.)

Primož Skubic (Foto: M. Ž.)

Javnost pa tudi sami etažni lastniki v blokih so premalo obveščeni o problematiki t. i. funkcionalnih zemljišč, zemljišč, ki jih lastniki stanovanj uporabljajo kot dvorišče, parkirišče, zelenico … Večina teh zemljišč je namreč še vedno v lasti občin ali ministrstev, morala pa bi biti last etažnih lastnikov stanovanj.

»Problem je prisoten v vseh blokih, zgrajenih pred letom 1991, za katere je stanovanjski zakon iz tega leta omogočil privatizacijo stanovanj, ki so bili do tedaj v družbeni lasti. Na osnovi tega zakona so jih najemniki stanovanja lahko skupaj s pripadajočimi zemljišči odkupili, kar pa se pogosto ni zgodilo. Problematika se je reševala z različnimi zakoni in njihovimi spremembami, celovito pa jo ureja zakon iz leta 2008. Na podlagi tega zakona ima vsak lastnik etažnega stanovanja pravico in dolžnost, da na pristojnem sodišču vloži predlog za uvedbo postopka za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini. V obeh primerih je prenos zemljišča brezplačen, ker gre za formalno ureditev lastništva, etažni lastniki plačajo le stroške sodnega postopka, taks, morebitnih geodetskih storitev … Postopek lahko začne tudi upravnik stavbe, v Novem mestu so to Terca, Zarja in Rudar, če ga etažni lastniki za to pooblastijo. Lahko pa etažni lastniki z Mestno občino Novo mesto podpišejo posebno pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, na podlagi katere se bodo vknjižili kot lastniki oz. solastniki zemljišč, ki funkcionalno pripadajo stavbi. Tu poseben postopek ni predpisan, je pa obvezno, da se s postopkom strinjajo vsi etažni lastniki, ki morajo podpisati pogodbo. Če 100-odstonega soglasja ni, potem lahko pooblastijo upravnika, da na pristojno sodišče vloži predlog za uvedbo določitve pripadajočega zemljišča stavbi, lahko pa ta postopek začne tudi eden od zainteresiranih lastnikov,« je navedel Primož Skubic, predsednik sveta za določitev funkcionalnih zemljišč, ki ga je decembra leta 2014 ustanovil novomeški župan z namenom, da bi se postopek določitve funkcionalnih zemljišč speljal čim hitreje.

Svet za določitev funkcionalnih zemljišč poleg predsednika Primoža Skubica sestavljajo Gregor Klemenčič, Izidor Jerala in Stanislava Bjelajac, slednja sta zaposlena na novomeški občinski upravi.

Po 13 sejah, ki jih je imel omenjeni svet in na katerih so največkrat bili prisotni tudi upravniki blokov, Skubic ugotavlja, da ti niso zadovoljivo odigrali svoje vloge in etažne lastnike seznanili s pravimi informacijami, in sicer, da je prenos zemljišč brezplačen in se, kot že rečeno, plačajo le stroški parcelacije, da tudi te stroške lahko poravnajo iz rezervnega sklada upravnika in da je parcelacija možna tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer so bloki tik eden ob drugem.

»Največji problem v novomeški občini so seveda parkirišča, ker jih je premalo. Skoraj vsa stanovanja imajo vsaj dva avtomobila, na kar v preteklosti niso računali, okoli blokov pa je zemlja, ki je last občine. Tu parkirišč ni mogoče urediti, dokler to zemljišče ne postane funkcionalno oziroma se pripiše v last etažnim lastnikom ali v solastništvo. Na teh zemljiščih bodo potem lahko v soglasju uredili to, kar si sami želijo, med drugim tudi parkirišča v makadamski ali asfaltni izvedbi, kakor koli se bodo pač odločili. Naloga krajevne skupnosti pa je tudi, da jim pri tem pomaga,« je poudaril Skubic in dodal, da bodo po prenosu lastništva za urejenost teh funkcionalnih zemljišč skrbeli lastniki.

Pilotni projekt določitve funkcionalnih zemljišč v novomeški občini je bilo blokovsko naselje na Mestnih njivah, kjer to zdaj s časovnim zamikom zaradi neobveščenosti ljudi s strani upravnika urejajo. Skubic pa je denimo samoiniciativno sklical predstavnike blokov sodih števil od 2 do 18 na Jakčevi ulici, kjer je tudi sam doma, in jih opremil s potrebnimi informacijami. »Tako smo se med drugim odločili, da bomo štirje bloki skupaj določili funkcionalno zemljišče in se dogovorili, kaj naj bo tam. V dogovoru z uporabniki in sodelovanju s krajevno skupnostjo Majde Šilc smo začeli tudi akcijo podiranja grdih neuporabnih lesenih garaž na sedaj še občinski zemlji, ki kazijo okolico, se dogovorili z novomeško komunalo za odvoz, sami pa moramo ločiti le odpadke. Začeli smo z dvema, za zdaj pa jih podrli enajst. Status zemljišč sicer še ni urejen, je pa predlog določitve v pripravi,« je Primož Skubic orisal primer dobre prakse sodelovanja med ljudmi.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2016

M. Žnidaršič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

30.9.2016Oceni neskončno potrpežljiv 

To je sicer lepo. Prav nič lepo in še manj ažurno pa je, da se postopek ne konča niti po DVEH LETIH od kar je železnica uradno predala v nadalnjo obravnavo prenos funkcionalnih zemljišč (Bršljin) Zarji, pa ta ne uspe v tem času speljati zadeve do konca, kljub večkratni urgenci. Gospod Kambič, ukrenite vse potrebno, da bo zadeva končno rešena.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava