DL: Martin Težak - S harmoniko gre po svojih poteh

24.9.2016 | 15:20

Martin Težak se je z diatonično harmoniko podal na gostovanje čez veliko lužo, sicer pa pripravlja veliko novosti. (Foto: M. B.-J.)

Martin Težak se je z diatonično harmoniko podal na gostovanje čez veliko lužo, sicer pa pripravlja veliko novosti. (Foto: M. B.-J.)

V teh dneh Martin Težak iz Slamne vasi pri Metliki, ki je leta 2010 postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, gostuje v Kanadi, natančneje v provinci Ontario. Na povabilo kanadskih slovenskih društev bo imel tri samostojne koncerte: v Torontu, Beamsvillu in Slovenskem parku, ki leži med Prestonom in Miltonom.

Belokranjski harmonikarski virtuoz se je povabilu Slovencev iz Kanade z veseljem odzval in za ta namen pripravil tudi poseben koncertni program. S seboj ima tudi še tople zgoščenke, ki so izšle tik pred njegovim odhodom čez veliko lužo. Gre za Martinovo drugo zgoščenko, naslov pa ji je dal Grem po svoji poti. To pa zato, ker, kot sam pravi, igra tudi skladbe, za katere ljudje ne pričakujejo, da bi jih lahko izvajal na diatonični harmoniki, oziroma uresničuje ideje in gre svojim ciljem naproti po svoji poti. Prvo zgoščenko je Martin Težak sicer izdal leta 2010, v letošnjem in naslednjem letu pa obljublja še dve. Na vsaki bo nekaj avtorskih del, posebej prirejenih del ter nekaj pesmi največjih slovenskih avtorjev, kot so Avsenik, Mihelič, Slak.

Čeprav so poglavitni razlog za Martinov odhod v Kanado koncerti, sta se mu na poti pridružila še sin Blaž in Metličanka Nikita Kapušin Galuh, ki bosta sodelovala na kanadskem prvenstvu harmonikarjev, na katerem se lahko pomerijo harmonikarji z vsega sveta. »Kanadsko prvenstvo nudi tudi kvalifikacije za prvenstvo Accordion Olympics, ki bo julija letos v Sloveniji, nanj pa se harmonikarji lahko prijavijo do 7. julija. Tako Blaž kot Nikita sta prejela že veliko visokih priznanj in nagrad,« pove Martin, ki je na oba mlada glasbenika zelo ponosen, saj dokazujeta, kaj se da doseči s talentom ter trdim in predanim delom. Blaž in Nikita sta seveda učenca Martinove šole harmonike Melodiart, ki v tesnem sodelovanju z glasbeno šolo Lipičnik iz Novega mesta z novim šolskim letom omogoča harmonikarjem še popolnejše izobraževanje. »V šoli imam okrog 55 učencev, ki se učijo igranja na diatonično harmoniko. Moji učenci so si prislužili že več kot 250 nagrad. Poleg igranja na harmoniko pa imajo možnost, da si pridobijo tudi znanje iz teorije javnih glasbenih šol, sodelujejo v orkestru ali skupini, v pevskem zboru in obiskujejo številne programe. Začenjamo tudi s sestavami in vodenjem mladih ansamblov,« predstavi Martin, ki od letošnjega septembra v svoji šoli nudi še izobraževanje na klavirski harmoniki, v Črnomlju pa tudi na sintetizator.

Martin, sicer perfekcionist, ki je svoje znanje delil z več kot 350 harmonikarji doma in v tujini, sina Blaža ocenjuje kot enega najbolj perspektivnih mladih harmonikarjev na svetu. »Njegova tehnika igranja na diatonično harmoniko je kljub rosnim petnajstim letom neverjetna in jo bo uspelo kdaj doseči le peščici. Zato imava v načrtu skupne projekte ter koncertiranje pod imenom 'Foter in sin', ki bo obogateno z virtuoznimi glasbenimi deli ter zabavnimi harmonikarskimi vragolijami,« Martin razkrije nekaj načrtov.

Težak razvija še marsikaj, kar je dobro za harmonikarje, največ energije pa vlaga v šolo in v Accordion games, torej v Harmonikarske igre. Z ekipo ljudi, ki mu pomaga, bodo v naslednjih letih v okviru teh iger po svetu pripravili več dogodkov, med drugim srečanja, koncerte, izobraževalne tečaje, tekmovanja. Odprta je tudi harmonikarska knjiga, ki je namenjena promociji in povezovanju harmonikarjev z vsega sveta. Martin je lanskega novembra ustanovil tudi zavod AO, katerega direktor je. »Namen zavoda je organizacija prestižnih tekmovanj s konceptom prvenstva Accordion Olympics pa srečanja, organizacija koncertov in ostalih dogodkov ter promocija glasbenikov z vsemi vrstami harmonik ter zasedb, od solistov, orkestrov, skupin do največjih komornih zasedb. Dal sem tudi ideje za nov način kategoriziranja glasbe in ocenjevanja harmonikarjev, ki je bolj pravično in pregledno. Opazil sem, da so me že začeli kopirati, kar je dobro. Gre za elementarno ocenjevanje glasbe, kar pomeni, da ocenjevalci ocenjujejo po elementih. Hkrati pa je ocenjevanje z vpogledom v ocenjevalni list zelo poučno,« pove Martin Težak.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2016

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava