DL: Zemlja čaka na mlade, pridne roke

18.9.2016 | 17:20

Aleš Plut

Ko se je Aleš Plut s Cerovca pri Semiču odločal za nadaljevanje šolanja po osnovni šoli, ni vedel natančno, kaj si v življenju želi. Sklenil je, da postane vrtnarski tehnik, vendar je dal že vnaprej vedeti, da ne bo delal v rastlinjakih. Nadaljeval je študij hortikulture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, a tudi na začetku študija je bil odločen, da ne bo delal na zemlji.

Vendar se, kot pravi pregovor, zarečenega kruha največ poje. Že na začetku študija je po naključju na spletu naletel na razpis za nakup rastlinjaka pod ugodnimi pogoji. Kupil ga je in začelo se je njegovo kmetovanje. »Rekel sem, da bom najprej prideloval vsakega po malem in s tem združil teorijo in prakso. Vsako leto sem za petino povečal pridelavo in ko sem končal študij, sem že natančno vedel, kaj želim početi v življenju,« pripoveduje Aleš, ki je danes kot mag. inž. hortikulture zaposlen na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, kamor se vsak dan vozi z domačega Cerovca.

A kljub službi, vožnji, za katero potrebuje približno dve uri in pol, in delu na kmetiji razmišlja tudi o nadaljnjem študiju. Predvsem pa dokazuje vsem, še zlasti pa tistim mladim, ki zgolj tarnajo in stokajo, kaj vse se da narediti z dobro voljo. Sedaj kmetuje šest let, usmeril pa se je predvsem v pridelovanje paradižnika, česna, zelene solate. Nekaj malega vzgaja tudi drugih vrtnin, veliko pa žit, zlasti piro in einkorn. Prizna, da mu pomagajo domači, ob konicah pa tudi sezonski delavci.

Aleš prav v kmetijstvu vidi veliko priložnosti za mlade Belokranjce. »Podnebje v Beli krajini je odlično, neobdelane zemlje, ki čaka na pridne roke, pa veliko. Naj navedem le primer. V belokranjskih ustanovah, zavodih in tovarnah porabijo na dan po 500 kg solate, za katero se cena giblje od 0,8 do 2 evra. Večinoma pa jo pripeljejo z druge strani Gorjancev ali celo meje. To bi bila lahko priložnost za Belokranjce, prav tako tudi pridelava druge zelenjave in sadja,« pravi Plut, ki je prepričan, da je v Beli krajini premajhno povezovanje pridelovalcev. Priložnost za mlade vidi tudi v tem, da bi skupaj postavili mlin za mletje različnih žit. Želi si tudi, da bi se uredil trg in da bi spodbudili porabnike, da bi bolj posegali po lokalno pridelani hrani. Zaveda se, da vloga kmetijstva ni le pridelovanje hrane, je tudi zaposlovanje mladih in ohranjanje kulturne krajine. Opozoril je na davčne blagajne, ki so marsikaterega malega kmeta, še zlasti pa starejše, odvrnile od prodaje pridelkov. Starejši se namreč težje navadijo na novosti, za manjše pa je blagajna tudi velik strošek.

Plut ima še veliko načrtov. Med drugim želi ponuditi izdelke in pridelke na ljubljanskem trgu, kjer so lačni bio izdelkov, urediti dvoriščno prodajalno, dokupiti zemljo, zgraditi vodno zajetje za namakanje in posodobiti pridelavo. Njegov velik problem je, da je v Sloveniji malo zaščitnih sredstev za ekološko pridelavo.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2016

M. Bezek-Jakše