DL: Šentjernejska jajca bolj zdrava

18.9.2016 | 14:00

Jajca kokoši pasme šentjernejski petelin so zaradi petelina Gallus barholomaeus in proste reje bolj zdrava kot jajca kokoši v intenzivnih rejah. (Foto: L. M.)

Jajca kokoši pasme šentjernejski petelin so zaradi petelina Gallus barholomaeus in proste reje bolj zdrava kot jajca kokoši v intenzivnih rejah. (Foto: L. M.)

Člani Kulturno etnološkega društva Gallus Bartholomaeus, ki so v sodelovanju z najvidnejšimi strokovnjaki na področju perutninarstva v Sloveniji s selekcijskim delom oblikovali pasmo kokoši Šentjernejski petelin, so po petnajstih letih spremljanja in raziskovanja prišli do izjemnega rezultata - jajca šentjernejske kokoši imajo visoko vsebnost holina.

Eno jajce vsebuje do polovice potrebnega dnevnega vnosa za telo - to je od 201 do 234 mg holina, kar je veliko več od ostalih jajc na slovenskem trgu. To je z analizami pred kratkim potrdil nacionalni Kemijski inštitut v Ljubljani. Kot pravi predsednik društva Stane Bregar, tudi član strokovnega sveta priznane rejske organizacije, Oddelka za zootehniko pri Biotehniški fakulteti in član odbora za perutninarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je nad rezultati navdušen, so izmed rejcev, ki jih je v Sloveniji in izven njenih meja preko tristo, za analizo izbrali tri referenčne jate, ki so izpolnjevale vse pogoje: domačije Halas iz škocjanskega občine, domačije Bregar iz šentjernejske in jato Kmetijske šole Grm Novo mesto.

Rezultati so pomembni, saj pomenijo doprinos k zdravemu načinu prehranjevanja - z uživanjem jajc šentjernejske pasme kokoši z višjo vsebnostjo holina se bo lažje boriti proti demenci in Alzheimerjevi bolezni, holin je gradnik celične membran, skrbi za normalno delovanje celic v telesu in presnovo maščob, znižuje krvni tlak ...

Razlogov za izredno visoko vsebnost holina in siceršnjo bogato vsebnost beljakovin, vitaminov in ostalih koristnih snovi je po Bregarjevih besedah več. Predvsem je pomembna prosto-pašna reja jat do največ 50 kokoši, izbrana prehrana, lokalno prilagojena pasma, ki dobro izkorišča pašo, kjer sama izbira tisto vrsto hrane, ki jo potrebuje za dobro presnovo, in posledično kvalitetna jajca. Ključno vlogo gotovo igra tudi šentjernejski petelin, pasme Gallus bartholomaus, ki poleg tega, da oplodi jajca, za »svoje« kokoši zelo skrbi - je izreden raziskovalec beljakovinskih priboljškov (črvi, deževniki ...), na kvalitetno hrano jih opozori in jim jo celo prepusti. »Še nekaj je razlogov, ki pa jih zaradi varstva intelektualne lastnine, pridobljene z dolgoletnim selekcijskim delom, ne bomo izdali,« pravi Bregar.

In kje je zdrava jajca šentjernejskih kokoši mogoče dobiti? Presežek jajc je v manjšem obsegu že na voljo kupcem, vendar samo na domačijah, kjer redijo matične jate, ima pa društvo v načrtu ustanovitev zadruge rejcev (ta se že ustanavlja) in s tem možnost trženja. V zadrugo se bodo lahko vključili rejci, ki bodo izpolnjevali pogoje reje. Vsi certificirani rejci bodo lahko uporabljali enotno zunanjo podobo embalaže za jajca šentjernejske kokoši. Jajca, ki jih bodo rejci ponudili na trgu, bodo označena s promocijskim znakom Šentjerneja. Društvo vabi vse, ki imajo možnost reje nekoliko večje jate kot samo za samooskrbo, da se jim pridružijo. Letošnjih piščančkov barholomejčkov je še nekaj na voljo, vendar je število omejeno, zato je potrebno pohiteti z naročilom, pravi Bregar, vesel tudi povabila zadruge prof. Baltazarja iz Zagreba, da znanstveni dosežek o zdravih šentjernejskih jajcih z visoko vrednostjo holina predstavijo septembra na njihovem znanstvenem pikniku.

V Sloveniji in izven njenih meja je prek tristo rejcev šentjernejske perutnine, stalež pa je ocenjen na preko šest tisoč kljunov. Iz matičnih jat se vsako leto izvali okrog tisoč bartholomejčkov (piščančkov šentjernejske pasme). Ker so šentjernejske kokoši zelo pridne mame, rejci naslednje generacije pridobijo z domačimi kokljami. Iz matičnih jat si po treh letih preskrbijo gensko osvežitev.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2016

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava