DL: Največ težav s prebivalci Sovinka

29.8.2016 | 14:00

Sovinek (foto: arhiv)

Število prebivalcev v tem romskem naselju se zaradi medsebojnih sporov sicer zmanjšuje, naseljujejo pa se drugod, marsikje tudi nelegalno ... V semiški občini so od leta 1995, odkar imajo svojo občino, izvajali program reševanja romske problematike. V občini živi okrog 200 Romov. Večina jih je v naseljih Vrčice, Blatnik, Srednja vas in Sovinek, v program pa so bili vključeni predvsem prebivalci Sovinka.

Program je zajemal legalizacijo in gradnjo naselja Sovinek, vzgojo in izobraževanje otrok ter izobraževanje in zaposlovanje odraslih. Pa zdravstveno varstvo, kulturno dejavnost, preprečevanje kaznivih dejanj, preventivno delo in socialno dejavnost.

Na Sovinku je po evidencah centra za socialno delo le še 43 prebivalcev, medtem ko jih je bilo še leta 2012 kar 77. Pripravili so skupinsko lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter vrisali 20 lokacij, velikih od 435 do 657 m2. V letih 2002 in 2003 je bilo naselje elektrificirano, leta 2008 so hiše dobile vodovod in kanalizacijo, zgrajena je bila čistilna naprava, leta 2013 pa so bili asfaltirani trije kraki cest v naselju. A kot ugotavljajo na občini, Romi ne cenijo lastnine. Pogosti so tudi spori med družinami, zato se nenehno preseljujejo, pereče pa so tudi izvenzakonske skupnosti med sorodniki. Poglavitno težavo predstavljajo kazniva dejanja, pri katerih ženske niso nikakršna izjema. Tako se nemalokrat zgodi, da mora mati na prestajanje zaporne kazni, otroci pa skrbijo sami zase.

V semiškem vrtcu je bilo v preteklem šolskem letu v skupinah od treh do šestih let osem romskih otrok. V semiško osnovno šolo pa je bilo vpisanih 31 učencev, največ, kar 10, jih je bilo s Sovinka. V šoli opažajo, da največjo problematiko predstavljajo spori med družinami na Sovinku, alkohol oz. zabave, po katerih otrok ni k pouku, zaporne kazni mater šoloobveznih otrok, slaba higiena, neizpolnjevanje domačih obveznosti za šolo ter slaba osveščenost o zdravem načinu življenja.

Prav tako na Centru za socialno delo Črnomelj ugotavljajo, da s preostalimi Romi v semiški občini skoraj ni težav, medtem ko jih imajo z Romi s Sovinka veliko. Ne upoštevajo nasvetov, navodil in predpisanih zahtev. Največji problem pa je pri zaposlovanju, saj niso pripravljeni delati, a tudi delodajalci jih ne želijo. Ker nimajo dohodkov, premoženja in prihrankov, prejemajo polno denarno socialno pomoč. Prepričani so, da jim ta pomoč pripada, in če ne dobijo denarja, se obnašajo arogantno, kričijo, grozijo in zmerjajo. Ne zavedajo pa se, da imajo poleg pravic tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati.

Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so glavni razlogi za težjo zaposljivost Romov pomanjkljiva izobrazba, nemotiviranost za delo, slabo razvite delovne navade, nezanesljivost, problematične higienske navade in številni medsebojni spori. Policisti s Policijske postaje Črnomelj pa posebno pozornost namenjajo kršitvam zaradi voženj z neregistriranimi ali tehnično neprimernimi vozili, s katerimi se vozijo Romi. V primerih, da imajo vozniki neveljavna vozniška dovoljenja, pa dosledno začasno zasežejo motorna vozila in o kršitvah obvestijo sodišče. Na Sovinku policisti večkrat posredujejo zaradi sporov med družinami. Za semiške občane so moteče tudi tatvine drv iz gozdov in taborjenje Romov v okoliških gozdovih.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2016

M. B.-J.