DL: Dušan naredil mizo za prijatelje - z verzi Andreja Šifrerja

28.8.2016 | 14:50

Dušan z ženo Tino in Andrejem Šifrerjem (osebni arhiv)

Dušan z ženo Tino in Andrejem Šifrerjem (osebni arhiv)

Za »mizo za prijatelje« lahko sedi vsaj 14 ljudi, na otvoritvi, ki se je  je udeležil tudi šentjernejski župan Radko Luzar, pa se jih je zbralo  preko 40. Prav vsi so želeli vsaj nekaj časa posedeti za to mizo, seveda  pa so ob spremljavi domačih glasbenikov kar nekajkrat zraven tudi  zapeli to Šifrerjevo pesem. Da bi se za to mizo kar največkrat srečevali  in imeli lepo, želi Dušan Sinrajh. (Foto: L. M.)

Za »mizo za prijatelje« lahko sedi vsaj 14 ljudi, na otvoritvi, ki se je je udeležil tudi šentjernejski župan Radko Luzar, pa se jih je zbralo preko 40. Prav vsi so želeli vsaj nekaj časa posedeti za to mizo, seveda pa so ob spremljavi domačih glasbenikov kar nekajkrat zraven tudi zapeli to Šifrerjevo pesem. Da bi se za to mizo kar največkrat srečevali in imeli lepo, želi Dušan Sinrajh. (Foto: L. M.)

Dušan Sinrajh (Foto: L. M.)

Dušan Sinrajh (Foto: L. M.)

Ena od kitic Prešernove Zdravljice, vžgana na nogo mize za prijatelje (Foto: L. M.)

Ena od kitic Prešernove Zdravljice, vžgana na nogo mize za prijatelje (Foto: L. M.)

Mojster za marsikaj je mizar Dušan Sinrajh, ki je sam naredil tudi tole  letno kuhinjo s kaminom, od koder večkrat kaj okusnega zadiši. Položil  je ploščice, napeljal elektriko, vodo … (Foto: L. M.)

Mojster za marsikaj je mizar Dušan Sinrajh, ki je sam naredil tudi tole letno kuhinjo s kaminom, od koder večkrat kaj okusnega zadiši. Položil je ploščice, napeljal elektriko, vodo … (Foto: L. M.)

Za prijatelje si je treba čas vzet', se poveselit' in kdaj znat' potrpet'. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, saj za prijatelje je dobro le najboljše. Na priljubljeno pesem Za prijatelje - to je le prva kitica znanega gorenjskega glasbenika Andreja Šifrerja - se je spomnil mizar Dušan Sinrajh iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju, ko si je za domače potrebe izdelal lepo veliko mizo iz jesena in razmišljal, kaj bi nanjo napisal.

»Tole so prave besede! Kaj pa nam bo velika letna kuhinja s kaminom in veliko mizo, če bo prazna? Namenjena je prijateljem, sorodnikom, da se bomo za to mizo čim večkrat srečali, se poveselili,« svoja razmišljanja razlaga Dušan, ki je mizo izdelal iz jesena, ki ga je sneg polomil v njihovem gozdu. »Takoj sem vedel, da bom naredil mizo, ki bo malo drugačna od ostalih,« pravi mizar, ki se je dela lotil zadnjo zimo. Kar nekaj mesecev je prosti čas porabljal za ta podvig v svoji delavnici, kar pomeni okrog 180 ur prostega časa. Miza je namreč velika, dolga tri metre in široka 90 centimetrov, težka pa 250 kilogramov. Seveda je jesenov les, ki velja za trdega in trpežnega kot hrast, moral najprej posušiti; ko je mizo že izdelal, pa jo je zbrusil, zalil fuge, vso mizo še enkrat zbrusil s finim papirjem in se nato lotil pisanja. Uporabil je pirografijo (posebno tehniko vžiganja v les), še prej pa je na internetu izbral primerno pisavo. Šifrerjeve kitice pesmi Za prijatelje so mu pripravili v tiskarni, sam je besedilo prekopiral na mizo in nato pisal. Pri tem je moral na mizi kar ležati, drugače ni šlo. Da je zapis zaščiten, je na mizi steklo. Na dve nogi mize je vgraviral še dva verza Prešernove Zdravljice - na eno stran kitico Nazadnje še prijatlji, na drugo pa Bog živi vas, Slovenke.

Andrej Šifrer, ki ga je Dušan še pred začetkom del poklical in ga vprašal za dovoljenje in mnenje, je na svečani otvoritvi mize, ki ima zraven seveda tudi dve klopi iz jesena, konec aprila dejal, da imajo Dolenjci očitno res radi Gorenjce, saj je na mizo Dušan napisal pesmi kar dveh Gorenjcev. Sicer pa je bil Šifrer prijetno presenečen in počaščen, da je Dušan na mizo za prijatelje napisal prav njegovo pesem.

»TI SI ROJEN ZA MIZARJA«

Da bo Dušan postal mizar, je vedel že dlje časa, »odkar mi je učitelj pri obdelavi lesa v 4. razredu osnovne šole rekel, da sem rojen za mizarja. Tega sem se potem kar držal in pri odločanju za poklic nisem imel težav,« pove Dušan Sinrajh, ki je potem na novomeškem Šolskem centru opravil lesarsko šolo. Šolanje je zaključil z odličnim uspehom in celo mesec dni prej, zaključnih izpitov mu ni bilo treba opraviti. Čeprav je bil sprejet na fakulteto, je študij opustil, saj sta takrat z bodočo ženo že pričakovala otroka in družina mu je pomenila več. Dušan je potem devet let delal pri dveh privatnikih, pridobil izkušnje in utrdil svoje znanje, a v njem je vseskozi tlela želja, da bi postal samostojen mizar, da bi sam stopil do stranke, se dogovoril za posel itd. Pred petimi leti je stopil na samostojno pot ter si na domači kmetiji uredil mizarsko delavnico. K sreči je bil njegov tast mizar, tako da je do potrebnih strojev lažje prišel, nekaj pripomočkov pa si je moral seveda kupiti na novo.

Izdeluje vse notranje pohištvo, kletna vrata, masivne garniture, skratka, po naročilu. Les dobi od strank oz. v glavnem v trgovinah. Za zdaj dela sam, kar mu najbolj ustreza. Kot pravi Dušan, je konkurenca v mizarstvu velika, a je že prav, da je, kot povsod drugod. »Če si dober, delo imaš. Dobro delo pa je najboljša reklama,« meni in doda, da se absolutno drži dogovora s strankami. Te prihajajo največ iz dolenjskega konca, pa tudi iz trebanjskega, Ljubljane, Bele krajine, Posavja idr.

ORGANIZIRAL POMOČ V ŽLEDOLOMU

Dušana poznajo mnogi tudi po njegovi dobrosrčnosti. Pred dvema letoma, ko sta Notranjsko močno prizadela sneg in žledolom, je organiziral neverjetno akcijo pomoči prizadetim. Na hitro je zbral ekipo s kuharjem Alešem Stančinom na čelu in s kombijem in osebnim avtom, polnim hrane, so Šentjernejčani eno nedeljo skrbeli za hrano utrujenih delavcev cestnih podjetij, komunalnih služb, električarjev in drugih, ki so se že dneve in dneve trudili in pomagali ljudem na terenu, ki so bili več dni brez elektrike in tako rekoč odrezani od sveta.

»Po televiziji sem gledal v poročilih, kaj se tam dogaja, in si rekel, kaj bi lahko naredili Šentjernejčani, ki takrat nismo bili prizadeti. Zato sem na hitro organiziral akcijo, h kateri so radi pristopili mnogi, od Aktiva kmečkih žena Šentjernej, ki so spekle dvajset hlebcev kruha in še sedem kilogramov ostalega peciva, do trgovine MIR Novo mesto, ki je prispevala meso, kombi, ter mnogih podjetnikov, kmetov, občine idr.,« se spominja. V improvizirani kuhinji v Postojni so pripravili okrog 135 malic okusnega govejega golaža ter 90 porcij obare, za večerjo so skuhali še okrog 120 porcij pašte, da o 500 palačinkah ne govorimo. Ljudem so delili še sadje, pecivo, kuhali so čaj, vino, kavo. »Trdo smo delali, bilo je stresno, a občutki ob koncu so bili enkratni. Mnogi so se hodili zahvaljevat, da še niso tako dobro jedli, niso mogli prehvaliti doma pečenega kruha, skratka, bili smo res zadovoljni, da nam je uspelo,« se spominja Dušan.

A želi si, da bi ljudi ne bi združile le nesreče, pač pa da bi se več srečevali tudi sicer. Kot član šentjernejskega turističnega društva je kar nekaj let organiziral turistični avtoreli po občini, sodeloval pri mnogih prireditvah, lani je npr. organiziral tudi avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico, kjer je med navijači plapolala tudi šentjernejska zastava.

Čeprav Dušan živi na vasi, vidi, da niti tu ni več tako kot nekoč, ko je vaščane povezovalo vsaj kmečko delo in medsosedska pomoč. Zdaj vsak hiti po svoje, časa za druženje je vse manj. Zato je lani jeseni pod domačim kozolcem organiziral ličkanje koruze in povabil sosede in vaščane. Odziv je bil dober, imeli so se lepo in kar tri generacije so združile prijetno s koristnim. Dušan upa, da bo ličkanje v vasi postalo tradicionalno, zato je letos na njihovi majhni kmetiji Dušanov oče Marjan znova posadil koruzo. Se je pa Dušan s svojo družino - ženo Tino ter tremi otroki: 14-letno Tejo, 8-letno Aljo in 5-letnim Edijem - lani odločil še za en podvig. Na eni od njiv je zasadil tisoč sadik zdravilne rastline aronija in upa, da bo letos že kaj malega pridelka, prihodnja leta pa seveda več.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2016

Lidija Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

28.8.2016Oceni Tine 

Članek je bil že 1x objavljen. No razen, če gre za plačani članek.

29.8.2016Oceni korl 

res je....članek je bil res že enkrat objavljen!!!!

29.8.2016Oceni a. vrečko 

.....drži, a je ena od kitic iz Prešernove Zdravice, ne pa "Zdravljice"...........

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava