DL: Davčne blagajne - Gostinci preživeli. Kaj pa društva?

27.8.2016 | 18:30

Manj težav z uvedbo davčnih blagajn so imeli tisti, ki so že prej elektronsko poslovali. (Foto: M. M.)

Vlada je za letos predvidela 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov iz naslova učinkov uvedbe davčnih blagajn. Po skoraj petih mesecih od njihove uveljavitve so se s prvimi učinki pohvalili na Finančni upravi (Furs), še vedno pa jim nasprotujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Vse manj je slišati negodovanja iz vrst gostincev in trgovcev, a zaradi njih težko (zakonito) deluje marsikatero društvo.

V obdobju od februarja do aprila letos so zavezanci za DDV vplačali 758,8 milijona evrov davka, kar je 33,6 milijona (neto 13,7 milijona) oz. 4,6 odst. več kot v enakem obdobju lani, so se pohvalili na Fursu. »Pri tem je zanimivo, da so od tega v dejavnosti gostinstva mali zavezanci izkazali za 20,7 odst. več neto DDV kot v enakem obdobju lani,« so gostince izpostavili na Fursu. Kot je znano, so bili ti ob manjših trgovcih najglasnejši kritiki uvedbe davčnih blagajn, danes pa o tem neradi govorijo.

Ena od podjetnic iz Novega mesta, ki je želela ostati anonimna, je dejala, da je bil bolj kot same blagajne »neroden« čas njihove uvedbe, saj imajo decembra že tako preveč dela, natančnejših navodil in dodatnih pojasnil pa je bilo v tistem času od pristojnih skoraj nemogoče dobiti. A je tako kot večina poskrbela, da so z novim letom ustregli novim predpisom: »Kakšnih bistvenih sprememb niti ni, če si imel že prej blagajno na računalnikih in pa spletno povezavo. Tako je šlo dejansko le za nadgradnjo programske opreme, kar je bilo v našem primeru vključeno v vzdrževalno pogodbo in ni terjalo dodatnih stroškov. Te so imeli v glavnem tisti, ki so uporabljali še klasične blagajne, pa so morali kupiti bodisi računalnik bodisi tablico.«

MANJ DELA NA ČRNO

Pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn pa je po podatkih Fursa mogoče prikazati tudi na osnovi povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost, zaradi česar so se povečala plačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije davka od dohodkov iz zaposlitve. Furs namreč s pomočjo davčnih blagajn nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno. »V prvih štirih mesecih 2016 je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 22.705 oseb pri 9.361 delodajalcih. Od tega je 9.808 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki). Ob predpostavki, da vseh teh 9.808 oseb prejema zgolj minimalno plačo, lahko ugotovimo, da se je v javne blagajne iz tega naslova v obdobju od februarja do aprila steklo sedem milijonov evrov,« so še dodali.

Tudi naša sogovornica je imela v tem času že obisk davčne inšpekcije: »Inšpektor ob obisku zahteva, da natisnemo dvojnik računa, ki smo ga izstavili pred pol ure denimo. Potem preveri, ali je bil fiskaliziran ali ne, pa tudi, kdo je na računu podpisan in ali je ta oseba dejansko v službi.« Davčne blagajne namreč vsebujejo tudi podatke o tistem, ki je račun izstavil, tako da so dosedanje metode, ko je kakšen delodajalec uradno zaposloval za polovični delovni čas ali še manj, njegov natakar pa je za šankom garal ves dan, neizvedljive.

Po Fursovih podatkih se zavezanci še vedno vključujejo v sistem, z njihovim dokazovanjem pozitivnih učinkov uvedbe davčnih blagajn pa se ne strinjajo na OZS. »Proračunski podatki so nastavljeni precej nizko, posledično je realizacija dejansko skoraj pokrita s planom – 14 milijonov. Glede na dejstvo, da naj bi siva ekonomija znašala od 10 do skoraj 24 odst. BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijarde evrov, je 14 milijonov kaplja v morje in govoriti o uspehu pri zajezitvi sive ekonomije je nerealno,« je za Dolenjski list dejal predsednik OZS Branko Meh.

GLAVOBOL V DRUŠTVIH

Nerešene so ostale težave društev. V marsikaterem si kakršnihkoli dodatnih stroškov ne morejo privoščiti. Kar precej jih je rešitev našlo v t. i. zbiranju prostovoljnih prispevkov, ki to dejansko niso, a se le tako izognejo izstavljanju računov. »Pričakovati od vsakega društva, ki kadarkoli nekaj proda za gotovino, da mora imeti davčno blagajno, je precejšnje birokratsko in finančno breme, hkrati pa tudi povsem nesorazmeren ukrep, saj društva delujejo neprofitno – tam ni dohodnine, ni prispevkov, ni DDV in ni dobičkov, ki bi se obdavčili. Zato so davčne blagajne društvom prinesle samo sive lase, državi pa nobenih dodatnih sredstev,« pojasnjuje Maja Žunič Fabjančič iz Regijskega NVO centra. Po njihovih podatkih nekatera manjša društva (društva bolnikov, planinska društva, kulturna društva…), ki že sedaj komaj živijo in ki jih prostovoljci financirajo iz lastnega žepa, tako že razmišljajo tudi o zaprtju.

»Na Regijskem NVO centru smo v letošnjem letu za več kot 80 predstavnikov nevladnih organizacij izvedli brezplačna izobraževanja v Novem mestu, Črnomlju in Kočevju, na katerih smo podali osnovne informacije o davčnih blagajnah ter na kakšen način se lahko izdaja gotovinske račune brez večjih dodatnih stroškov. Elektronsko napravo za izdajanje računov se da izposoditi oz. soupravljati, zato so nevladne organizacije težave reševale tudi tako, da jih je več skupaj opravilo nakup ene naprave,« je dodala.

Podobna pobuda je padla tudi na marčevski občinski seji Mestne občine Novo mesto, in sicer, da naj bi občina kupila nekaj tovrstnih blagajn in jih izposojala društvom. »Tu mislim tudi na kakšna prostovoljna gasilska društva in druge, ki imajo kakšen dogodek kvečjemu enkrat letno,« je dejal svetnik Alojz Kobe (GAS). »Ob pripravi odgovora smo preverili razpoložljivost najema opreme za zadostitev zakonskim pogojem glede poslovanja po uvedbi davčnih blagajn in ugotovili, da je na trgu že možno ugodno najeti potrebno opremo. Zato ocenjujemo, da s strani občine ni ekonomično vlagati sredstva v nakup davčnih blagajn, ki bi se občasno izposojale društvom, ki delujejo na našem področju,« je odgovorila vodja županovega kabineta Sara Drašković.

Pobudo o nakupu blagajn pozdravljajo tudi v Regijskem NVO centru, o tem tudi sami razmišljajo, sicer pa vse nevladne organizacije vabijo, da se kadarkoli obrnejo na njihovo stičišče, če potrebujejo kakršnekoli informacije na računovodskem, pravnem ali kakšnem drugem področju, saj za njih izvajajo brezplačna svetovanja in mentorstva.

BODO PRISLUHNILI?

»Tudi ideja o skupnih blagajnah je dobra in ni nova, a kaj ko večina proizvajalcev programske opreme temu ni naklonjena in zavoljo lastnega dobička težijo k temu, da ima vsako društvo svojo blagajno,« še dodaja Žunič Fabjančičeva in nadaljuje, da zgodba z davčnimi blagajnami še ni zaključena: »Nevladniki smo finančnemu ministrstvu ponovno predlagali, da se zakon spremeni. Določeni koraki v pravo smer so že bili storjeni, saj je ministrstvo pripravilo spremembe pravilnika, po katerem bi društva z manj kot 5.000 evrov letnega prometa iz prodaje izvzeli iz obveznosti izdaje računov, s tem pa tudi uporabe davčnih blagajn. S tem bi na nacionalni ravni »rešili« okoli 17.000 društev, a težava se skriva v podrobnostih: izjema naj bi veljala samo za društva, ki kakšno svojo dejavnost opravijo priložnostno, za redno dejavnost pa ne. Če bi tako društvo kmečkih žena organiziralo bazar s svojimi izdelki in tam zaslužilo 4.000 evrov, blagajne ne bi potrebovalo, če pa bi isti znesek zaslužilo na treh bazarjih, pa bi to bila že redna dejavnost in bi, kljub povsem enakemu zaslužku, moralo blagajno imeti. Zato pričakujemo, da bodo na ministrstvu prisluhnili nevladniškim predlogom in dodaten pogoj priložnostne prodaje črtali, saj že prag 5.000 evrov zadošča, da so izjeme deležna res samo (naj)manjša društva.«

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2016

Mirjana Martinović