DL: Več obrazov kulture - Nekateri so začeli v Prforcenhausu

27.8.2016 | 10:50

Poslanstvo v kulturi Etnološko društvo Prforcenhaus uspešno opravlja  tudi s tradicionalnimi razstavami o zgodovini lokalnega pustovanja.  Razstave pripravljata Mihaela Kovačič in Toni Bizjak (v sredini), časa, o  katerem govorijo, se spominja tudi Tone Grlovič, eden prvih, ki so v  petdesetih letih prejšnjega stoletja obudili kostanjeviško godbo, tudi  današnjo spremljevalko Prforcenhausa. (Foto: M. L.)

Poslanstvo v kulturi Etnološko društvo Prforcenhaus uspešno opravlja tudi s tradicionalnimi razstavami o zgodovini lokalnega pustovanja. Razstave pripravljata Mihaela Kovačič in Toni Bizjak (v sredini), časa, o katerem govorijo, se spominja tudi Tone Grlovič, eden prvih, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja obudili kostanjeviško godbo, tudi današnjo spremljevalko Prforcenhausa. (Foto: M. L.)

Res smo kot društvo majhni, a delamo tudi velike in pomembne stvari. Tako izzvenijo besede Mihaele Kovačič, članice Etnološkega društva Prforcenhaus, ko beseda nanese na mesto tega društva v lokalni družbi.

Društvo je že dobilo mesto v Registru žive kulturne dediščine. S podporo in priporočili občine Kostanjevica na Krki, Galerije Božidarja Jakca in nekaterih drugih ustanov in s strokovnim priporočilom Janeza Bogataja je društvo po besedah Kovačičeve pridobilo status društva v javnem interesu v kulturi.

Pri ohranjanju kulturne dediščine, ki je ena glavnih nalog društva v javnem interesu, Prforcenhaus posrečeno nagovarja tudi mlado generacijo v kostanjeviški osnovni šoli Jožeta Gorjupa. »Sodelujemo tudi z Galerijo Božidarja Jakca, Slovenskim etnografskim muzejem, z drugimi društvi, posebno s Pihalnim orkestrom Kostanjevica na Krki, in z različnimi drugimi ustanovami. Društvo v javnem interesu mora vključevati ljudi vseh starosti. In mi to počnemo,« pravi Kovačičeva. Po njenih besedah se medgeneracijsko povezovanje utrjuje v gledališki, pevski, plesni in glasbeni dejavnosti. Če društvo teh dejavnosti ne razvija samo, ponuja okvir za tako ustvarjalnost drugih.

Kovačičeva posebej omenja posebnost pustnih dni. »Na predvečer pustnega torka se z vso čarobnostjo in norčavostjo predstavijo v kabaretski predstavi igralci, pevci in plesalci. Želja po gledališču in ustvarjalnosti se čuti tudi danes, čeprav Kostanjevica že nekaj časa nima primerne dvorane. Z novo generacijo prihajajo vedno novi igralci in ustvarjalci. V Kostanjevici se čuti tudi v dogodkih Etnološkega društva Prforcenhaus, da v domačinih ostaja hrepenenje po časih dolenjskega kulturnega festivala, ko so se na odrskih deskah kulturnega doma vrstile gledališke predstave. Prav v satiričnem gledališču Prforcenhausa so začeli nekateri zdaj uveljavljeni igralci,« niza Mihaela Kovačič in s tem kaže na nekoliko zapostavljeno resnico, da ima Prforcenhaus poleg svojega hudomušnega tudi povsem resen obraz.

Zaradi tovrstne resnosti bi bilo krivično trgati Etnološko društvo Prforcenhaus iz kostanjeviške kulturne celote, ker gre očitno za trden lokalni splet najrazličnejših vrst drobnih niti. »Z umetnostjo in kulturo smo bili v Kostanjevici vedno tesno povezani že iz šolskih klopi. Ljubezen do umetnosti nam je bila položena v srce. Društvo vsako leto pripravi tematsko razstavo Pust skozi čas, kjer vsakič predstavimo delček naše zgodovine in kulturnega bogastva. Z našimi projekti in dejavnostjo prispevamo k turistični in kulturni prepoznavnosti kraja. Radi sodelujemo z občani, hvaležni smo jim, da nas tako moralno kot finančno podpirajo. Imamo veliko dobre volje in novih idej, da delamo za dobro ljudi, ki živijo in delajo v Kostanjevici na Krki,« pravi Kovačičeva. O tem je govorila tudi na srečanju »starih šelmarjev« v Kostanjevici na Krki, kamor so na društveno povabilo prišli predsedniki Prforcenhausa, člani kostanjeviške godbe, igralci satiričnega pustnega gledališča in drugi. Težko bi bilo oporekati, da gre pri vsej stvari za pomembno dejavnost, ki jo bo javnost videla en dan poleti na tradicionalni Kostanjeviški noči, nekaj dni ob prihodnjem pustu, »aktivisti« omenjenega etnološkega društva pa se z njo predano ukvarjajo domala vse mesece tudi v drugih letnih obdobjih.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 19. maja 2016

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava