Sinite parvulos! Donacija umetniških del duhovnika Antona Vindišarja

26.8.2016 | 09:30

France Godec - Žanjice olje-lesonit Foto Tomaž Grdin

France Kralj - Marija z Jezusom patiniran mavec Foto Tomaž Grdin

Rudi Simčič - Farovž v Kostanjevici na Krki olje-platno Foto Tomaž Grdin

Tone Kralj - Pustite male k meni olje-platno Foto Tomaž Grdin

Tone Kralj - Vstajenje litografija-papir Foto Tomaž Grdin

Vabilo Vindisar

V petek, 26. avgusta 2016 ob 19.00, bomo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki odprli razstavo donacije petdesetih umetniških del duhovnika Antona Vindišarja, ki smo jo pridobili v letu 2015. Gre za dela, ki so tematsko bodisi sakralna bodisi gre za upodobitve Kostanjevice na Krki, kjer je duhovnik Anton Vindišar služboval med leti 1964 in 1971. Med najvrednejša dela v zapuščini sodijo tista, ki se avtorsko navezujejo na zbirke, ki jih hranimo v Galeriji Božidar Jakac,  izpostaviti gre kip Marije z Jezusom Franceta Kralja ter dela Toneta Kralja.

Razstava: Sinite parvulos! Donacija umetniških del duhovnika Antona Vindišarja

Lokacija: Galerija Božidar Jakac – LAMUTOV LIKOVNI SALON

Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki

Otvoritev razstave: petek, 26. avgust ob 19.00

Govorci na otvoritvi: dr. Andrej Smrekar in dr. Janez Gril

Trajanje razstave: 26. 8. – 2. 10. 2016

O razstavi:

Galerija Božidar Jakac je v začetku leta 2015 z dediči pokojnega duhovnika Antona Vindišarja podpisala donatorsko pogodbo s katero smo pridobili zbirko petdesetih umetnin. Nekaj del smo uvrstili v prenovo Zbirke Gorjupove galerije v osnovni šoli Jožeta Gorjupa, v pogodbi pa smo se zavezali, da celotno donacijo z ustreznim spremnim katalogom predstavimo javnosti kar uresničujemo s to razstavo v Lamutovem likovnem salonu. Duhovnik Anton Vindišar je bil velik ljubitelj in zbiralec umetniških del kot tudi predmetov in knjig predvsem povezanih s sakralno tematiko. Njegova zbirka je vsebovala preko sto različnih predmetov, a smo se v Galeriji Božidar Jakac skladno s poslanstvom in zbiralno politiko odločili, da hvaležno sprejmemo izbor 50-ih umetniških del. Gre predvsem za dela, ki se tematsko navezujejo bodisi sakralno tematiko ali pa gre za upodobitve Kostanjevice na Krki, kjer je, kot rečeno nekaj let služboval.

Po prihodu v Kostanjevico na Krki se je Anton Vindišar takoj lotil velikopoteznih nalog. Razumel je, da je identiteto kraja in povezanost ljudi treba graditi iz pietete do pomembnih, če ne vélikih predhodnikov. V cerkvi so se poslej vsako poletje odvijali koncerti v organizaciji Dolenjskega kulturnega festivala. V razdeljeni skupnosti se je trudil ljudi povezovati. Odločal se je – ne na osnovi pripadnosti, temveč na osnovi dobrega, koristi za skupnost. Vse to odraža tudi njegova zbirka. Ni je sestavljal po strokovnih vzgibih in poznavalskih kriterijih. Umetnine so bile izraz prijateljske naklonjenosti umetnikov, prijateljev in znancev. Večino je mogoče povezati s tistimi, ki jih je spoznal v Kostanjevici na Krki. Brez dvoma mednje sodijo umetniki kot so Tomaž Kvas, Stane Kregar, Rafaela Potokar, Rudi Simčič, France Gorše, Lojze Perko, France Godec, pleterski pater Wolfgang Kogler ter kiparja Stane Jarm in Peter Jovanovič. Slike Vladimirja Lamuta in zagrebškega avtodidakta Zvonimirja Mušića so starejšega datuma. Med najvrednejša dela v zapuščini sodijo prav tista, ki se avtorsko navezujejo na zbirke, ki jih hranimo v Galeriji Božidar Jakac, kjer gre izpostaviti Marijo z Jezusom Franceta Kralja ter dela Toneta Kralja s katerim sta si bila zelo blizu. Ko je odšel v Križe pri Tržiču, je stike z nekaterimi umetniki obdržal in navezal nove z mlajšimi kot je Katarina Zaplotnik. V Sv. Lenartu je prijateljeval z Majo Šubic in ruskima umetnikoma, zakoncema Mašo in Nikolajem Mašukov.

O duhovniku Antonu Vindišarju:

Župnik Anton Vindišar je bil rojen v uradniški družini v Ljubljani. Obiskoval je Realno gimnazijo za Bežigradom. Maturiral je leta 1950, vojsko je služil v Makedoniji, 29. junija 1955 pa je prejel mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici. Po enoletnem duhovniškem pomočništvu v Kranju je od 1957 do 1960 služboval kot kaplan v Semiču in nato kot župnik v Begunjah na Notranjskem. V Kostanjevici na Krki je delal od 1. avgusta 1964 do 15. avgusta 1971, ko so ga umestili kot župnika v Križah pri Tržiču. Župnijo pri Sv. Lenartu nad Lušo je prevzel 15. avgusta 1990. Tam je po petindvajsetih dejavnih letih umrl in je tam tudi pokopan. Kateheza je bila tisti del njegovega poslanstva, ki mu je vedno dajal prednost. V svojih nazorih je bil širok in odprt, v metodah pred časom, predvsem pa je bil človek, ki so mu bile vsakršne delitve in razlikovanja tuja.

A. F.