DL: Baza 20 - Malo obiskovalcev, novih programov pa ni

5.8.2016 | 14:40

Župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič apelira na državo, naj ne pozabi na svojo odgovornost. Na fotografiji je v ozadju moč videti nove spominske plošče štirim partizanskim poveljnikom.

Župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič apelira na državo, naj ne pozabi na svojo odgovornost. Na fotografiji je v ozadju moč videti nove spominske plošče štirim partizanskim poveljnikom.

Predsednik ZB za vrednote NOB Novo mesto Jože Florijančič, general Lado  Kocijan, kamnosek Peter Radovan, akademik dr. Jože Pirjevec in Tilka  Bogovič iz predsedstva ZZB.

Predsednik ZB za vrednote NOB Novo mesto Jože Florijančič, general Lado Kocijan, kamnosek Peter Radovan, akademik dr. Jože Pirjevec in Tilka Bogovič iz predsedstva ZZB.

Propagandisti so delali v baraki številka 16.

Propagandisti so delali v baraki številka 16.

Med barakami vodi gozdna pot.

Med barakami vodi gozdna pot.

Minilo je 75 let od ustanovitve osvobodilne fronte, ki velja za prvo ljudsko odporniško organizacijo v tedanji Evropi. Proslave so se vrstile po vseh koncih države in slovesno je bilo tudi na Bazi 20 v Kočevskem rogu, kjer so ob tem prazniku počastili še ustanovitev spominske enote 1. dolenjskega partizanskega bataljona in položili vence k obnovljenim spomenikom poveljnikov Franca Leskovška – Luke, Ivana Mačka – Matije, Franca Rozmana – Staneta ter Dušana Kvedra – Tomaža. Takrat je bilo tam za razliko od ostalih dni v letu veliko ljudi.

Mnogi so udeležbo na proslavi izkoristili še za ogled barak v gozdu, v katerih je od aprila 1943 do decembra 1944 delovalo vojaško in politično vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Težko si je predstavljati, a v 26 skromnih barakah je živelo in delalo tudi 180 ljudi hkrati. V nekaterih je bilo vodstvo, v drugih so delali propagandisti, uredništvo časopisa Slovenski poročevalec, v eni je bila kuhinja …

Lokacije, ki se nahaja okoli šest kilometrov od Podturna pri Dolenjskih Toplicah, nikoli niso odkrili, je pa danes v celoti zavarovana kot spomenik državnega pomena.

70-KRAT MANJ LJUDI KOT V NAJBOLJŠIH ČASIH

Za muzejsko predstavitev v Bazi 20 skrbi Dolenjski muzej Novo mesto, ki ima v Lukovem domu tudi sedež dislocirane enote Kočevski rog, tam dela Jože Saje, ki je oskrbnik in vodič.

»Število obiskovalcev Baze 20 se spreminja tako skozi leta kot tudi glede na letne čase. Nekoč jih je bilo okrog 70.000 letno, ob osamosvojitvi okrog 500, nato pa je njihovo število počasi raslo na 3.000 do 5.000 letno,« je pojasnil Saje in dodal, da je gospodarska kriza obisk zmanjšala, na leto si ta kulturni spomenik ogleda okoli tisoč obiskovalcev, največ spomladi in jeseni.

Sicer je Baza 20 obiskovalcem dostopna vse dni v letu, za voden ogled, ogled razstav, filma in voden ogled Kočevskega roga pa je potrebna najava. Vodič je v Lukovem domu vsak delovnik (načeloma med 8. in 16. uro), za najavljene skupine je možen tudi ogled izven delovnega časa.

»Vodeni ogled traja skupaj s hojo približno uro in pol. Od parkirišča do Baze 20 je namreč okoli 10 do 15 minut hoje. Skupina se seznani z naravnimi danostmi Kočevskega roga in zgodovino od naselitve do danes, s poudarkom na 2. svetovni vojni, in seveda značilnostmi lokacije - zakaj tukaj, zakaj takšno ime, kako so prikrivali prisotnost, da jih skoraj dve leti nihče ni odkril, od kje voda, hrana, les za gradnjo barak … Skupina si ogleda dve razstavi: o pomenu Baze 20, ki je edini na tako skriven način zgrajen in do danes ohranjen sedež vodstva kakega evropskega odporniškega gibanja, in razstavo o partizanskih bolnicah v Rogu, ki predstavljajo vrh organizirane skrbi za ranjence odporniških gibanj 2. svetovne vojne v Evropi,« pove vodič in pojasni, da spregovori tudi o povojnih pomorih, saj je Kočevski rog med Slovenci sinonim za ta del naše zgodovine.

Prestolnica uma in poguma - Na praznik boja proti okupatorju je bil na Bazi 20 slavnostni govornik zgodovinar dr. Jože Pirjevec, tudi član predsedstva ZZB NOB Slovenije, ki je poudaril, da je bila Baza 20 prestolnica slovenskega uma in poguma. "Ko poudarjam pomen OF in njenega motorja - Komunistične partije Slovenije, nisem pripravljen spregledati napak, slabih ali krivičnih odločitev, celo zločinskih dejanj, ki so bila storjena med vojno in po njej." Dodal je, da pa so na stranpoti tisti, ki danes skušajo zanikati ter omadeževati dediščino NOB in celo opravičujejo hlapčevsko sodelovanje z okupatorjem. »V svojem sovraštvu do enopartijskega režima, ki se je uveljavil po vojni in je stvar preteklosti, pozabljajo na epsko dimenzijo našega upora in njegov prispevek v boju proti Hitlerjevi koaliciji, brez katerega ne bi bilo sodobne Evrope," je rekel akademik Pirjevec. Novomeško združenje borcev za vrednote NOB je podelilo nagrade za literarna in likovna dela, ki so prispela na njihov natečaj ob 75. obletnici ustanovitve OF, general Lado Kocijan pa je novoustanovljeni spominski enoti 1. dolenjskega partizanskega bataljona podaril zaplenjeno nemško pištolo. V omenjeni spominski enoti so združeni Gorjanska četa, Duletova četa, Novomeška četa, Slobodanova četa, četa Pod svobodnim soncem in Revirska četa. Ta dan so slavnostni govornik Pirjevec, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Tilka Bogovič iz Novega mesta, general Kocijan in kamnosek Peter Radovan k obnovljenim spomenikom partizanskih poveljnikov položili vence. Lani so tatovi ukradli doprsne kipe iz brona, ki so jih zdaj nadomestili s podobami poveljnikov v kamnu. Izdelal jih je kamnosek Peter Radovan iz Trebnjega.

ZA SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA ODGOVORNA DRŽAVA

»Glede Baze 20 in Kočevskega roga nasploh je najprej treba povedati, da v javnosti velja zmotno prepričanje, da je Dolenjski muzej Novo mesto tisti, ki kroji dogajanje na tem področju,« je izpostavila direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik in dodala, da je Baza 20 spomenik državnega pomena, zato mora zanj skrbeti država oziroma ministrstvo za kulturo.

Dolenjski muzej s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je pristojen za strokovni nadzor, že več kot 20 let skrbi za barake na Bazi 20 ter v bolnišnicah Jelendol in Zgornji Hrastnik. »Vendar vse do danes niso urejeni dokumenti, ki bi pravno-formalno in trajno uredili način financiranja ter pristojnosti med ministrstvom in muzejem. Muzej ima sicer na lokaciji enega zaposlenega, ki ga financira ministrstvo, njegova naloga pa je vzdrževanje objektov ter sprejem in vodenje obiskovalcev po lokacijah. Za ostala sredstva, ki so namenjena izključno vzdrževanju in nujnim delom za ohranitev avtohtonih barak, se vsako leto znova borimo pri oddaji letnega programa dela, ki ga pripravimo za ministrstvo za kulturo. Samo za primer: v letošnjem letu kljub številnim urgencam še vedno nimamo nobenega odgovora, če so Bazi 20 oziroma Kočevskemu rogu sploh namenili kakšna sredstva,« situacijo, v kateri so se znašli, opiše direktorica muzeja.

Sicer se v muzeju zavedajo, da sta tako Baza 20 kot ves Kočevski rog izrednega pomena za zgodovino slovenske države in da ima območje tudi turistični potencial. Ravno zato so se letos na pobudo različnih iniciativnih skupin in posameznikov (med drugim občine Dolenjske Toplice, ZZB) pogovarjali o problematiki Kočevskega roga. Vsem je skupna želja, da to območje oživi, vendar morajo najprej svoje povedati pristojne državne inštitucije, saj morajo v skladu z načrti zagotoviti tudi denar, ne samo za vzdrževalna dela, ampak tudi za programe.

MUHIČ: NE SKRUNITE TEH SVETIH TAL

Župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič poudarja: »Pomen Baze 20 je bil izjemen, ker je tukaj nastajala slovenska država, od tiskarn do povezav z vzhodnimi in zahodnimi zavezniki in jugoslovanska armado. Kdor bi to zanikal, ni pošten. Ti spomeniki so danes vzdrževani, kolikor je mogoče, mi si prizadevamo, da bi ostali neomadeževani. Apeliram na državo, naj ne oskruni teh svetih tal s tem, da bi pozabila na finančne dotacije in strokovno pomoč pri vzdrževanju," je rekel Muhič, ki priznava, da Baza 20 na nek način propada, pa čeprav bi tam po njegovi oceni morala biti izhodiščna točka za množičen obisk Roga. Pred desetletji je bilo videti, da bo tako.

Tudi zaradi tega je leta 1989 tam zrasel ogromen gostinski objekt, ki so ga upravljala Krka Zdravilišča. »Ponujala so gostinske storitve, vendar te zaradi majhnega števila obiskovalcev niso pokrivale svojih stroškov. Leta 2005 so Krka Zdravilišča objekt predala v dolgoročni najem Občini Dolenjske Toplice,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil. Povedali so še, da se cenitve za vrednost nepremičnin razlikujejo, znašajo pa do nekaj sto tisoč evrov (objekt s pripadajočim zemljiščem in parkiriščem), sicer so nepremičnine naprodaj morebitnemu kupcu.

Zakaj je občina najela objekt? »Mislili smo, da bomo našli najemnika prostorov, ki bo lahko živel s kulinarično ponudbo in obiskovalci, a ni tako. Situacija je zdaj taka, da stavba propada. V knjigovodski vrednosti Krke je vrednost tega objekta zelo visoka, zato pričakujejo kupnino v višini 330.000 evrov, približno 250 tisoč evrov pa je treba še vložiti, da bi lahko prišel gostinec, ki bi lahko začel delati in tržiti storitve. Borimo se, da bi prišli do lastništva ali močnejšega sodelovanja in bi lahko kandidirali za kakšna sredstva, a za zdaj ne gre,« je potarnal Muhič.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 5. maja 2016

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (22)

5.8.2016—     + (3)     – (3)     Oceni udba.net 

kdo je dal tem barakam status spomenika drzavnega pomena je potreben oboska zdravnika , ker z njemu je nekaj narobe , v Nemčiji so že zaprli hrvaške vodilne udbaše , sedaj so na vrsti slovenski zločinci Slovenska država ni nastajala v teh barah ker so se partizani borili za trikrat bankrotirano Jugo

5.8.2016+3     + (4)     – (1)     Oceni Pa ja de 

udba.net zdravnika rabiš ti, dete zaostalo, zblojeno. Slovenska država je nastajala prav v teh barakah in ne na ljubljanskem stadionu polnem nacističnih praporov poškropljenih z žegnano vodo ljubljanskega nadškofa Rožmana! Strinjam se edino, da bi bil čas, da slovenski zločinci končno sedejo za zapahe. Janez kot prvi!!

5.8.2016—     + (3)     – (3)     Oceni podturn 

Največja pridobitev Občine Dolenjske toplice je spomenik vojnega zločinca Ivana Mačkama vrednote NOB pa so genocid, , koncetracijska taborišča , brezglavo pobijanje kmetov in intelektualcev.

5.8.2016+3     + (5)     – (2)     Oceni jozek 

kdo bo pa hodu sem gor gledal lazi in zablode komunistične drhali zalostno zakaj občine in župani zapravljajo denar JUGOSLAVIJE ni več sprijaznite se, dajmo že enkrat SVOBODO slovenskemu narodu

5.8.2016–2     + (0)     – (2)     Oceni jozek 

kdo bo pa hodu sem gor gledal lazi in zablode komunistične drhali zalostno zakaj občine in župani zapravljajo denar JUGOSLAVIJE ni več sprijaznite se, dajmo že enkrat SVOBODO slovenskemu narodu

5.8.2016—     + (3)     – (3)     Oceni JOŽICA 

Normalno se mi zdi , da slovenski narod prihaja k pameti in ne obiskuje več takšnih komunističnih svetišč.

5.8.2016–1     + (1)     – (2)     Oceni Prezident Rupnik 

podturn , jozek ,JOŽICA , udba.net ja res, le kdo bi hodil tja in častil tiste, ki so tako slabo popucal Slovenijo ....

5.8.2016–1     + (3)     – (4)     Oceni franc rozman stane 

Kdor napiše ali pa misli da je slovenska država nastala v teh barakah , naj gre hitro po napotnico . Slovenska država je nastala leta 1991.Borili smo se pa proti zločinski JLA ki je imela na tankih , avionih in čeladah rdečo zvezdo, take simbole so uporablali tudi tile skrivači po teh gozdovih

5.8.2016+1     + (3)     – (2)     Oceni Pa ja de  

franc rozman stane - bejž no bejž! Jaka vojna! JLA bi nas poradirala, le če bi hotela! Zdej pa samo še napiš, da je Slovenijo osvobodil Janša skupaj s Krkotom in njegovim smrkavcem, pa bo na svetlo prišla "gola resnica" ;-))! Pa malo za premislek: kako za hudiča so ti " skrivači" tako številčno z izdajalskimi " heroji" napolnili brezna ?

5.8.2016+3     + (4)     – (1)     Oceni TITO %KARDELJ 

med 2. svetovno vojno so komunisti pobijali kmete ,intektualce

začetnapredhodna Stran: 1/3naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava