DL: Povezujejo se zaradi vzajemne koristi

31.7.2016 | 09:30

Andrej Mladenovič je v ponedeljek ponosno stopil pred še do prejšnjega tedna zaraščen sadovnjak.

Bine Likar, Mateja Žvab in Davor Papež so tudi še ta teden čistili drevesnico.

Zakonca Nataša in Matthias Mallešič, ki je sicer znan kočevski glasbenik, sta prva, ki sta začela obdelovati vrtičke na Marofu.

Preteklo sredo je imelo lani ustanovljeno zadružno socialno podjetje Zakladi Kočevske svoj prvi občni zbor. V zasledovanju želje, da bi povezali sedaj precej razdrobljene kmetijske pridelovalce na Kočevskem, so ustanovni člani zadruge medse sprejeli vseh 5 novih članov, ki so podali vloge za sprejem. Zadruga, katere osnovni namen je povečati somooskrbo na Kočevskem, ima tako sedaj 11 članov.

Ustanovitelje zadruge, ki bo delovala kot socialno podjetje, je združilo zavedanje o nujnosti povezovanja in skupnega nastopa, pa tudi želja po oblikovanju poslovnih modelov zelenega podjetništva, kmetovanja in drugih storitev, povezanih s kmetijstvom, v katere lahko dejavno vključujejo socialno ranljive skupine in težje zaposljive ljudi iz domačega okolja. Ustanovili so jo 30. septembra lani kmetije in podjetja, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva in poznajo prednosti povezovanja in vključevanja lažje ranljivih socialnih skupin: kmetija Kocjančič iz Gotenice, Bine Likar z Lukčeve domačije v občini Kostel, kočevski podjetji Recinko in Kočevski les ter Razvojni center Kočevje-Ribnica ter Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki ima dnevni center v Kočevju. Kot prvi pridruženi člani pa so se jim prejšnji teden pridružili: Davor Papež z družinske kmetije Papež v Mozlju, ekološki kmet Gregor Gomol iz Starega Brezja, Suzana Vardijan, ki na Bregu prideluje zelenjavo, zeliščarka Ljuba Štefanič in Zavod Nesseltal Koprivnik.

PROSTOVOLJNO DELO

»Gre za vzajemno korist,« pravi o združevanju v zadrugo svetovalec za zadruge in skrbnik zadruge Zakladi Kočevske Andrej Mladenovič iz Podjetniškega inkubatorja Kočevje (PIK). »Vsi želimo, da uspe,« dodaja. Kot vsakemu podjetju je tudi zadrugi, kot pravi, treba dati čas. Zato bo dve leti za zadrugo kot svojega inkubiranca skrbel PIK. Ne dvomijo pa, da jim ne bi uspelo. Člani zadruge so namreč »zelo zagreti« in pripravljeni v zadrugo vložiti tudi veliko svojega dela in časa.

Zadružnik Bine Likar je denimo prejšnji teden obrezal vsa drevesa v sadovnjaku starih kočevarskih sort jabolk v drevesnici na Marofu. Sadovnjak se razprostira na slabih 1,5 hektarja 6 hektarjev velike drevesnice, ki jo je občina Kočevje dala v najem zadrugi. »V sadovnjaku je bilo okoli 400 dreves, ki jih vsaj 5 ali 6 let ni nihče obrezoval,« pravi Mladenovič in dodaja, da je Likar samo v to, da jih je uredil na način, da jih bodo lahko sedaj začeli normalno obrezovati, vložil več kot 100 ur svojega dela. Pretekli konec tedna pa je začel tudi podirati smreke in čistiti preostale zaraščene površine v drevesnici. Pri tem so sodelovali tudi delavci PIK-a in Mateja Žvab, ki je trenutno tudi edina zaposlena na zadrugi, s strojno mehanizacijo pa je pri čiščenju drevesnice, za katero bodo potrebovali vsaj še 2 do 3 mesece, da jo bodo uredili, sodeloval tudi novi član zadruge Davor Papež.

DREVESNICA IN VRTIČKI

Čeprav jih v drevesnici čaka še veliko dela, je zadruga v drevesnici že začela tudi lastno proizvodnjo. Na treh arih so zasadili 400 sadik sibirske borovnice, pri čemur so pomagali tudi otroci kočevske OŠ Ljubo Šercer s prilagojenim programom. »Uvedli smo botrstvo. Vsak otrok je dobil svojo sadiko, za katero bodo skrbeli. Tako bodo večkrat prihajali v drevesnico. Otroci bodo dobili tudi del pridelka,« pravi Mladenovič.

V drevesnici nameravajo urediti tudi njive za člane zadruge. Novi članici denimo, Štefaničeva in Vardijanova, bi radi gojili prva konopljo, druga pa zelenjavo v rastlinjakih. »Za preostale občane, ki bi si radi sami pridelali zelenjavo, pa smo uredili vrtičke,« pravi Mladenovič. Ti so prav tako na Marofu, na nekdanjem travniku nasproti Grče, skupno jih je 28, veliki pa so od 120 do 282 m2. Zanje so do sedaj sklenili že 9 najemnih pogodb, morajo pa še urediti potke med vrtički, kakor hitro bo možno, pa bodo postavili tudi ograjo.

Za drevesnico želijo pridobiti eko certifikat. Za sadovnjak bodo vlogo vložili že v kratkem, saj poteče rok 10. maja. Ker je bila drevesnica že prej ekološka, zadnjih nekaj let pa se v njej ni ničesar delalo, ne dvomijo, da bodo certifikat dobili, traja pa sam postopek pridobitve, kot pravi Mladenovič, dve leti. »Jabolka so stara kočevarska sorta, zato želimo sčasoma vzpostaviti tudi nasad sadik,« pravi o načrtih. Ker ima zadruga svojo stiskalnico, bodo delali sok, a ne iz starih sort, saj bodo iztržili več za jabolka. Bodo pa zato – in to že v kratkem – za sok kupili tisoč kilogramov jabolk na Dolenjskem.

SPLETNA TRGOVINA

Trenutno delajo in so tudi že kar veliko naredili, pravi Mladenovič, na celostni grafični podobi zadruge. Logotip bo v skladu z blagovno znamko, ki jo želijo vzpostaviti, vseboval napis Zakladi Kočevske in slogan Z obrobja pragozdov ter naziv izdelka in od kod prihaja. »Za zadružnike in druge, katerih izdelki bodo ustrezali pogojem, bomo skupaj natisnili etikete, pa tudi embalaža bo enotna,« pravi.

Postavljajo tudi internetno stran, na kateri bo tudi spletna trgovina, ki pa ne bo »klasična«. »Tisti, ki ne morejo priti na tržnico v začetnih urah po odprtju, ampak pridejo šele kasneje, večkrat pravijo, da izdelka, po katerega so prišli, niso več dobili, ker je pošel. Z naročilom košaric preko spletne trgovine bodo lahko prišli do želenega izdelka. Košarico z naročenimi izdelki bodo lahko prevzeli na kočevski tržnici,« pravi in dodaja, da bodo, če bo spletna prodaja dobro stekla, uvedli tudi dostavo košaric na dom.

TRŽNICA POD ZADRUGO

Zadruga ima veliko načrtov tudi s Tržnico Kočevje. Z novim letom je namreč dejavnost na tržnici prešla pod zadrugo, zadruga pa je tudi za obdobje enega leta zaposlila dosedanjo vodjo tržnice. Tako bo že to soboto na tržnici predstavitveni sejem, na katerem se bo predstavila zadruga Dolga Krona iz Doline pri Trstu, ki bo sicer kočevski zadrugi pomagala pri embalaži za izdelke, ki jih bodo prodajali pod blagovno znamko Zakladi Kočevske. Prodaja in degustacija primorskih vin in olivnega olja bo prvi takšen dogodek, s katerim želijo, kot pravi Mladenovič, razbiti monotonijo tržnice. »Vsak mesec bomo skušali pripeljati enega gosta, zadrugo, društvo, zavod ali večjega kmeta iz Slovenije, ki bo v Kočevju predstavil tisto, česar na Kočevskem nimamo,« pravi.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2016

Besedilo in fotografije: M. Leskovšek-Svete