DL: Požari v naravi - V romskih naseljih gasili 22-krat

30.7.2016 | 12:00

Gregor Blažič (Foto: J. A.)

Gregor Blažič (Foto: J. A.)

Na Pogancih so gasilci GRC Novo mesto prvega februarja letos, ko je  nastala ta fotografija, gasili kar trikrat. (Foto: GRC Novo mesto)

Na Pogancih so gasilci GRC Novo mesto prvega februarja letos, ko je nastala ta fotografija, gasili kar trikrat. (Foto: GRC Novo mesto)

V zadnjih mesecih nekajkrat na teden poročamo o požarih v naravi. Navadno poročila pravijo, da je zagorela suha trava ali podrast. V GRC Novo mesto statistike posebej za tovrstne požare ne vodijo, je pa v. d. direktorja in poveljnik Gregor Blažič povedal, da so v letošnjem letu pogasili 38 požarov (med njimi so zabeleženi tudi požari v naravi), bili so na 35 prometnih in osmih ekoloških nesrečah, 15-krat so jih klicali zaradi tehnične pomoči.

»Lahko povem, da smo 22-krat posredovali v romskih naseljih Brezje in Poganci, kjer je v navadi, da ljudje zakurijo, ogenj pustijo, da se razširi, ko komu prekipi, ker se kadi, pa pokliče na center za obveščanje zaradi požara v naravi. V teh naseljih praviloma vedno gori na istih mestih,« je pojasnil Blažič.

»Če pogledam samo požare v naravi, lahko rečem, da smo imeli letos srečo, res je gorelo velikokrat, vendar ne tako intenzivno kot prejšnja leta, ko je bilo bolj suho,« prida sogovornik in opozori, da se je pri kurjenju v naravi vendarle treba držati pravil, da ogenj ne uide izpod kontrole, upoštevati je treba tudi prepoved kurjenja, ko je izdana.

V GRC Novo mesto so letos opravili 96 intervencij, če bo šlo tako naprej, bodo zagotovo presegli lansko številko, ko so posredovali 239-krat.

O požarih v naravnem okolju so praviloma obveščeni tudi policisti. »Najpogosteje gre za primere, ko občani čistijo travniške površine in požigajo podrast in grmičevje, ogenj pa se zaradi vetra nekontrolirano širi in lahko ogrozi okolico,« je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik in opozorila, da je ob kurjenju treba urediti kurišče. To mora biti od gozda oddaljeno vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 metrov, poleg tega ga je treba nadzorovati ves čas kurjenja. Seveda kurjenje ni dovoljeno v vetrovnem vremenu, pri sežiganju v naravnem okolju pa se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline.

Če posameznik požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom, gre za prekršek. Zanj je zagrožena globa od 200 do 600 evrov.

»V primerih, ko je zaradi požara v naravnem okolju nastala večja materialna škoda, telesne poškodbe ali druge posledice, se dejanje opredeli kot kaznivo dejanje. Policisti v takšnih primerih ugotavljajo vzroke in odgovornosti,« je še povedala Drenikova.

Glede romskih naselij je pojasnila, da policisti tam vse leto izvajajo aktivnosti za preprečevanje motečih dejavnikov. »S številnimi preventivnimi in represivnimi aktivnostmi nam je uspelo občutno zmanjšati taka ravnanja, kamor sodijo tudi kršitve, povezane s kurjenjem v naravnem okolju. Letos smo v prvih treh mesecih obravnavali le eno kršitev in zoper kršitelja ukrepali v skladu s pooblastili,« je dodala.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2016

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava