DL: Neprebojni jopiči za reševalce in varnostniki po bolnicah

24.7.2016 | 16:30

Zakaj bi se kdo znesel nad tistimi, ki pridejo reševat življenja, večini nikoli ne bo jasno.

Zakaj bi se kdo znesel nad tistimi, ki pridejo reševat življenja, večini nikoli ne bo jasno.

Drago Ponikvar in Štefan David, vodja tehnične službe na Šolskem centru Novo mesto ter direktor centra

Drago Ponikvar in Štefan David, vodja tehnične službe na Šolskem centru Novo mesto ter direktor centra

Vera Rozman, direktorica ZD Trebnje

Vera Rozman, direktorica ZD Trebnje

Če ste zaposleni kot varnostnik ali policist, potem lahko pričakujete, da se boste v svoji karieri soočili tudi z nasiljem, a če delate na primer v zdravstvu, se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Pa se.

Ravno zaradi tega so se v Zdravstvenem domu (ZD) Kočevje odločili, da bodo nabavili neprebojne jopiče, takšne, kot jih nosijo posebne policijske enote. Za štiri bodo plačali dva tisočaka. »Imeli smo že na napad na zdravstvenega tehnika med oživljanjem, pa razna prerivanja po ordinacijah in grožnje,« je za kočevsko televizijo povedala občinska svetnica in vodja nujne medicinske pomoči v ZD Kočevje Milena Vidmar Romič. Dodala je še, da je njihov ZD na svojo iniciativo in stroške poskrbel tudi za prisotnost varnostnika ponoči.

POLICIJA: KOČEVJE NE ODSTOPA

Čeravno zdravstveno osebje v kočevskem ZD opozarja na vse več nasilja, pa na PU Ljubljana situacijo vidijo drugače. »Ocenjujemo, da je varnostna situacija na območju Kočevja dobra. V ničemer ne odstopa od drugih delov območja PU Ljubljana,« pravi tiskovna predstavnica PU Ljubljana Nataša Pučko.

Policisti so v Kočevju v letih 2014 in 2015 obravnavali pet dogodkov, v katerih je bilo udeleženo zdravstveno osebje (grožnje, lažje telesne poškodbe, kršitev javnega reda in miru), v letošnjem letu pa k sreči takšnega primera ni bilo. Poleg tega so obravnavali tudi dogodke, v katerih so bile udeležene druge osebe (tatvini v garderobi ZD Kočevje, poškodovanje vrat v isti ustanovi, pretep pred metadonsko ambulanto, pretep pred urgenco). Policisti so v vseh navedenih primerih tudi ukrepali.

Kočevski policisti so lani obravnavali 566 kaznivih dejanj, leto prej pa 693.

IZPADI POD VPLIVOM ALKOHOLA ALI DROG

Zanimalo nas je, kakšne izkušnje imajo po drugih krajih. Na PU Novo mesto statistike ne vodijo na način, da bi nam lahko povedali, koliko napadov na zdravstveno osebje se je zgodilo denimo lani. Predstavnica za odnose z javnosti Alenka Drenik je podala splošno oceno, da se je stanje izboljšalo, saj v zadnjem letu niso zaznali primerov hujših ogrožanj interventnih služb. »Prav tako nismo prejeli prošenj za spremstvo interventnih služb pri posredovanjih, razen v primerih, ko so nas upravičenci zaprosili za policijsko asistenco na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije (v največ primerih takrat, ko je šlo za prisilno hospitalizacijo),« je pojasnila in omenila, da v zdravstvenih ustanovah posredujejo v posameznih primerih kršitev javnega reda in miru, predvsem gre za vpitje, nadlegovanje ali grožnje, kršitelji pa so največkrat pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.

Na PU Novo mesto ugotavljajo, da se zmanjšuje tudi število napadov na policiste, v lanskem letu se je to zgodilo 20-krat, v letu 2013 je bilo takih situacij 31.

VARNOSTNIKI, PANIK STIKALO

Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da so za varovanje zaposlenih, pacientov, obiskovalcev in preostalih zadolženi receptorji ter varnostna služba. »Za varnost je vzpostavljen tudi videonadzor s slikovnim snemanjem določenih prostorov v bolnišnici, vhodov in tudi določenih zunanjih površin (npr. parkirišče). Stanje v bolnišnici prek videonadzora spremljajo receptorji na vhodih v stavbo bolnišnice,« je pojasnila Branka Stražišar in dodala, da posebnih zaščitnih sredstev za zaposlene nimajo, pa tudi večjih primerov ogrožanja varnosti še niso imeli. »Zaposleni imajo navodilo, da v primeru nasilja, groženj ali napada pokličejo receptorja oziroma varnostno službo.«

V Zdravstvenem domu Novo mesto imajo interna navodila, kako ravnati v primeru pojava grožnje ali napada. »V zavodu imamo na dveh mestih nameščeno panik stikalo, prek katerega lahko zaposleni pokliče pomoč. Ker opravljamo tudi dejavnosti na terenu, zaposlene v teh dejavnostih zavarujemo tako, da so v reševalnih vozilih nameščena SOS-stikala, ki jih spremlja oz. nadzoruje dispečerska služba preko sledilne naprave in lahko v primeru sprožitve tega takoj ustrezno ukrepa oz. obvesti pristojne osebe,« so povedali in dodali, da se srečujejo z različnimi situacijami, vedno pa so ocenili, da je bilo v kritičnih trenutkih sodelovanje s policijo korektno.

Iz ZD Krško je v. d. direktorja Tatjana Fabjančič Pavlič poslala kratek odgovor, v katerem je zapisala, da v njihovi instituciji doslej niso zaznali problematike nasilja, groženj ali napadov na zdravstveno osebje.

GROZIJO JIM IN JIH ZMERJAJO

Direktorica ZD Trebnje Vera Rozman je izpostavila, da je varnost zaposlenih ena od njihovih prioritet. »Izvedli smo tudi nekaj tehničnih ukrepov, kot so panik tipka, ki je povezana s službo za varovanje, namestili smo kamere v prostore, kjer je ogroženost največja, snemamo pogovore na ključnih telefonskih številkah, hkrati pa imamo uveden sistem zaklepanja vrat v času dežurstva (vrata odprejo zaposleni na osnovi zvonca),« je pojasnila in dodala, da v zadnjem desetletju niso zabeležili fizičnega nasilja ali njegovega poskusa, je pa njihovo osebje (pre)pogosto deležno groženj, izsiljevanj, zmerjanj, žaljenj, poniževanj.

Vera Rozman: "Pacienti postajajo nestrpni in netolerantni. Pozanimajo se o svojih pravicah in jih pogosto napačno interpretirajo, pozabljajo pa na svoje dolžnosti in na soljudi, ki so tudi v stiski.«

Sicer se v trebanjskem ZD držijo pravila, da mora tim najprej poskrbeti za svojo varnost. »Vedno delujemo umirjeno, v smislu pomiritve situacije. Naši zaposleni se obnašajo nekonfliktno in to je po mojem mnenju glavni razlog, da nimamo ogrožajočih situacij. Na terenu in ponoči se mora ekipa znajti sama, kajti pomoč policije bi bila verjetno prepozna.«

Sogovornica ocenjuje, da je občutek varnosti zagotovo slabši, kot je bil pred leti, in da je varnost na splošno vse bolj ogrožena dobrina, kar se odraža tudi v zdravstvu. »Delno se bomo morali navaditi živeti s tem, delno pa bomo morali še poostriti varnostne ukrepe. Poskrbeti bomo morali tudi za pomoč morebitnim žrtvam nasilja med zaposlenimi (psihološka in druga pomoč).«

ZAČNE SE ŽE V ŠOLI

Z velikim izzivom, kako poskrbeti za varnost zaposlenih in dijakov, se srečujejo tudi v Šolskem centru Novo mesto, kamor je vpisanih več kot 3.000 dijakov. Direktor Štefan David je uvodoma pojasnil, da na šoli govorijo o več vrstah varnosti, po eni strani gre za tehnično varovanje (premoženje, prostori, požarna varnost …), po drugi strani pa za varovanje pedagoškega procesa, pri čemer poudari, da je izjemnega pomena odnos med dijaki in profesorji.

V sklopu slednjega pove, da imajo hišni red, ki se ga morajo dijaki držati. »Med vsemi dijaki so tudi taki, ki ga ne spoštujejo, za to pa obstajajo vzgojni ukrepi. To so opozorila dijaku in njegovim staršem ali skrbnikom,« pove David in v nadaljevanju pojasni, da v večini primerov zaplete takoj razčistijo, najslabši scenarij pa predvideva, da se dijak izpiše s šole ali ga izključijo. Na šolskem centru imajo dežurstva zaposlenih in od leta 1994 tudi varnostnika.

»Dijaki varnost zelo cenijo, mi velikih izpadov doslej nismo imeli. Če pride do incidenta, takoj pokličemo policijo,« še pove direktor in pojasni, da so dijaki, ki so problematični v šoli, takšni tudi v domačem okolju.

Vodja tehnične službe na šolskem centru Drago Ponikvar je povedal, da varnostnik dela obhode po zgradbi in zunaj nje, objekt imajo pokrit tudi z videonadzorom. »Pri odkrivanju vandalov ali tatov smo zelo uspešni. Zadeve hitro rešimo brez policije,« doda in pojasni, da dijaki najpogosteje kradejo denar ali mobilne telefone, a jih ob pregledu videoposnetkov zelo hitro odkrijejo.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2016

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (5)

24.7.2016+2     + (2)     – (0)     Oceni TITO 

To je prinesla ta gnila demokracija! Vse smo dobili iz Amerike!!

24.7.2016Oceni Davidov sošolec iz Litostroja 

David bil si v intenatu vzor vsem. Sedaj si pa v šoli vzor vsem učencem in učiteljem.Takih več ne delajo.

25.7.2016Oceni Franc 

Vse več je napadov, izpostavljene so interventne službe. Vzrokov je veliko, so individualni in pogosto tlijo dalj časa. Kdo bi lahko vzroke odkrival. Vsi. Samo oči je potrebno odpreti. Na cesti se vidi nasilne vožnje, mimiko, ki kaže napetost,...Nič ne bodo pomagali jopiči, pa varnostniki, če ljudi v interventnih službah ne usposobiš, tudi za obrabo, policiste pa za uporabo pooblastil. Dogodke je potrebno analizirati, sestavljati ekipe, ki so sposobne odvračati napade, uporabljati metode in sredstva za odvrnitev napadov, predvsem pa, da za ukrepi stojijo vodje-odgovorni v zavodih, ustanovah. Napadalce pa je potrebno razkrinkati, da javnost ve kdo in kaj je počel in seveda tudi zoper posameznike uvesti postopke, sodišča pa primere prednostno obravnavati in tudi strogo kaznovati.

26.7.2016Oceni rinkanaguzici 

to ste hoteli to imate...demokracija pokvarjena,kam smo to le prišli??

27.7.2016Oceni pojasnilo 

MI tega nismo hoteli ! Ampak, kdo nas pa za kaj vpraša ?! Toliko v vednost "rinkar" in ne posplošuj.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava