DL: Odvzem otrok je skrajni ukrep - Javnost vidi le vrh ledene gore

23.7.2016 | 16:15

Alojz Simončič, direktor Centra za socialno delo Novo mesto (Foto: J. A.)

Alojz Simončič, direktor Centra za socialno delo Novo mesto (Foto: J. A.)

Tudi v naših koncih je močno odmevala zgodba dečkov, ki ju je velenjski center za socialno delo od dedka in babice napotil v rejniško družino. Fantiča sta konec lanskega leta izgubila mamico, njenega umora je osumljen oče, potem sta skrb zanju prevzela stara starša po materini strani. Tako je bilo vse do konca marca, ko ju je socialna služba neznano kam odpeljala kar iz vrtca. Del javnosti je zgrožen, nas pa je zanimalo, zakaj se stroka v nekaterih primerih odloči drugače, kot se zdi na prvi pogled najbolj logično.

»Tega primera podrobno ne poznam, so si pa postopki, ko se ugotavlja, ali otrok še lahko biva tam, kjer je, zelo podobni na vseh centrih. Ti postopki običajno potekajo dolgo časa, lahko tudi več let, a se jih lahko tudi ustavi, če starši spremenijo način življenja,« je uvodoma pojasnil Alojz Simončič, direktor Centra za socialno delo (CSD) Novo mesto, pod okrilje katerega sodi več kot 60 tisoč ljudi iz osmih občin.

VARUJEJO PODATKE

Velenjska situacija je posebna, ker se je spremenila nenadoma, zato dolgotrajni ugotovitveni postopki niso bili možni, po besedah Simončiča je bilo treba ukrepati hitro in v takih primerih ima CSD možnost, da naknadno podkrepi svojo odločitev. »Bistveno pri tej zadevi je to, da se na zunaj vidi samo vrh ledene gore, zato javnost tistega, kar je pod vodo, ne vidi. To je zanjo zaprto in tako tudi mora biti. Gre za ogromno gradiva, ki je etične narave, v ozadju je varovanje podatkov. Pranje umazanega perila v javnosti ni sprejemljivo, to bi bilo v škodo tako staršev kot otrok. Namen CSD ni obsojanje, ampak ugotavljanje situacije in preprečitev, da bi se otrok znašel v okolju, ki bi bilo zanj škodljivo,« pove sogovornik in doda, da mora CSD do ocen priti s strokovnjaki, sodnimi izvedenci, tudi psihologi, zdravstvom, šolstvom, policijo … Gre torej za kup informacij, ki niso za javnost in zato le-ta ne more do vseh verodostojnih podatkov. Še več, bilo bi neprimerno, če bi jih kdo izdal, kajti vsi strokovni delavci morajo ščititi otroka.

Simončič pravi, da gre v takih primerih na nek način za izbiro manjšega zla, ki pa ga ocenjuje stroka, in ne javnost. »To so variabilne zadeve, ne gre za matematiko, kajti v odnosih se ne da natančno predvideti, kaj se bo zgodilo, CSD ne stremijo k odvzemu otrok, a včasih smo v to prisiljeni.«

Na območju CSD Novo mesto je bilo v lanskem letu v rejništvu 30 otrok, ki so bili nastanjeni v 14 družinah, leto prej je bilo v 13 rejniških družinah 25 otrok.

DVA POSTOPKA ZA ODVZEM

Zanimalo nas je, zakaj vse lahko pride do odvzema otrok, in sogovornik je pojasnil, da se to na primer zgodi takrat, ko se ugotovi, da je v okolju, kjer živi otrok, veliko nasilja, največkrat gre za prikritega, če je prisotna katera od zasvojenosti, ali če način življenja, za katerega so se odločili starši, slabo vpliva na vzgojo ali zdravje otrok. »Teh situacij ni mogoče tolerirati, so nesprejemljive. Je pa treba povedati, da mi zgolj ugotavljamo dejstva in nikogar ne obsojamo. »V tem trenutku pri nas tečeta dva postopka za odvzem otrok, a ni rečeno, da bosta tudi izvedena. Odvzem je vedno neprijetna situacija in starši imajo možnost, da spremenijo način življenja, da sprejmejo terapije in ustvarijo primerno okolje za otroke.«

Po besedah direktorja CSD Novo mesto odvzem otrok poteka na dva načina, prvi je s soglasjem, to se redko dogaja, drugi pa je z izdajo ustreznega dokumenta, ki je posledica ugotovitvenih postopkov. »Potem se skuša najti čim bolj mehak način realizacije. Trganje otrok iz rok staršev ob prisotnosti policije ni sprejemljivo. Zato so velenjski socialni delavci dečka odpeljali iz vrtca. Gre za neprijetne stvari, ob katerih tudi delavci centra doživljamo travme.«

STARI STARŠI IMAJO PREDNOST

Otroci v rejniških družinah pogosto ostanejo do polnoletnosti, ni pa nujno, obstaja namreč možnost, da se vrnejo v matično družino, če se le-ta uredi in če ima otrok željo, da se vrne.

Na vprašanje, ali imajo stari starši prednost, ko gre za rejništvo vnukov, Simončič pojasni, da ne le oni, tudi ostali bližnji sorodniki imajo v primerih, ko že obstajajo tesne pozitivne vezi, pravzaprav več možnosti za rejništvo, saj sodijo v ožjo mrežo otroka. »Sam pojem stari starši nič ne pomeni, pomembna je vez. Pri vnukih ne gre pozabiti, da obstajajo stari starši po dveh straneh. Tudi mi imamo primere, ko so rejniki stari starši, vendar je treba primernost vedno ugotoviti, kajti funkcija starega starša in funkcija starša nista enaki, gre za zelo različne odnose.«

Primernost rejnikov se vedno ugotavlja v konkretnem primeru, na CSD morajo tehtati, kaj bi bilo najbolje za otroke, po besedah sogovornika nikoli ne bi smelo iti za politiko ali pritisk javnosti.

NISO VŠEČNI

»Mi, ki delamo na CSD, vsem ne moremo biti všečni, ker imamo žal take ukrepe, ki vsaj enemu od vpletenih niso všeč. Tako na primer, ko gre za razpad skupnosti in je treba otroke nekomu dodeliti, navadno tisti, kateremu se jih ne dodeli, ni zadovoljen z nami, pa čeprav jih sploh ne dodeljujemo mi, ampak sodišče na osnovi naših poročil. Del javnosti bo vedno proti nam, ker ne moremo otroka presekati na pol,« ilustrativno razloži Simončič in opozori, da ko bivša partnerja napneta vse moči, da bi drug drugemu dokazala, da imata prav, pride do vojne, ta pa terja tudi žrtve, celo smrtne.

»To je daleč od tega, kar je dobro za otroke in ima svoje posledice. To ne pomeni, da ti otroci ne bodo uspeli v življenju, lahko pa imajo določene travme, s katerimi se morajo soočiti in jih zdraviti. Rane morajo očistiti, brazgotine pa ostanejo. Obstajajo tudi primeri, ko se nekdanja partnerja uspeta za stike in vse ostalo dogovoriti skoraj brez nas. Taki starši si ne nagajajo, tudi če si ustvarijo nove skupnosti. To je za otroke najmanj boleče, čeprav je še vedno boleče,« sklene direktor CSD.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2016

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava