DL: Zaposlovanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju - Izobraževanje za točno določeno delo

23.7.2016 | 11:00

Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Andrea Piccini (Astir). Peter Svetina (Grunt), Marjeta Gašperišič, direktorica RIC-a Novo mesto ter Tina Strnad in Metod Pavšelj (RIC Novo mesto). (Foto: M. Ž.)

Kako spodbuditi socialno in delovno vključenost, aktivno državljanstvo in vključiti v vseživljenjsko učenje težje zaposljive ljudi, je nedvomno velik izziv vsake družbe. Partnerji iz osmih držav – Slovenije, Italije, Romunije, Bolgarije, Danske, Španije, Portugalske in Francije – so se v okviru dvoletnega mednarodnega projekta TIME@Net lotili razvijanja inovativnega in učinkovitega modela zgodnjega vključevanja ljudi z motnjami v duševnem razvoju v proces izobraževanja za točno določeno delovno mesto.

Novomeški Razvojno-izobraževalni center (RIC), ki je eden od partnerjev v omenjenem projektu, je pretekli teden gostil tuje strokovnjake, ki so se udeležili 30-urnega pilotnega usposabljanja osebja, ki se neposredno srečuje z mladimi z motnjami v duševnem razvoju. »Ti mladi so ciljna skupina z visokim tveganjem socialne izključenosti, kar izpostavljajo tudi evropske smernice. Projektna ideja je nastala na podlagi potreb po zgodnjem vključevanju ciljne skupine in zgodnji obravnavi – v mladosti, po sodelovanju s podjetji že od začetka procesa vključevanja naprej in po večjem povezovanju ključnih akterjev pri obravnavi ciljne skupine,« je pojasnila koordinatorka projekta na RIC Tina Strnad.

»Naša naloga je, da poiščemo v lokalnem okolju delodajalca, ki ima možnost zaposliti to osebo. Temu delodajalcu tudi pokažemo možnost, kje bi lahko osebo z motnjo v duševnem razvoju zaposlil, potem pa to osebo pripravimo na to delovno mesto,« je poudaril Peter Svetina, eden od izvajalcev pilotnega usposabljanja iz Gunta, zavoda za socialno podjetništvo na podeželju, in dodal, da je na njih kot strokovnjakih, da delodajalca prepričajo, zakaj bi bil njegov interes, da bi takšnega človeka zaposlil. »Interes delodajalca pa mora biti, da ima zmanjšane stroške in da mu delovni procesi tečejo v redu. In če mu predstavimo človeka, ki ima določene zelo dobre sposobnosti in ga on vidi v tem, poleg tega dobiva morda tudi določene spodbude od države, ga bo zaposlil. Dobrega delavca, ne glede na motnjo ali brez nje, bo delodajalec obdržal, slabega pa ne.«

VKLJUČEVANJE JE ENO, ZAPOSLITEV DRUGO

»Osebe z motnjami v duševnem razvoju so osebe, ki imajo nižje intelektualne sposobnosti, lahko imajo obenem tudi telesne oviranosti, so bodisi avtisti ali imajo downov sindrom… Obstajajo štiri ravni oviranosti – od najmilejših do najtežjih oblik. Zadnji so ponavadi institucionalizirani, živijo v bivalnih enotah oz. varstveno-delovnih centrih, osebe s prvo in drugo stopnjo pa so lahko integrirane tudi na redni trg dela ali v posebnih institucijah, ki izvajajo socialno vključevanje in spodbujajo zaposlovanje,« je dejala Strnadova.

»Vključitev je socialnovarstvena storitev, ki jo v celoti financira država, in osebe z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju imajo pravico do nje. Zaposlitev pa je v različnih fazah – eno so zaposlitveni centri, invalidska podjetja in redni delodajalci. Mi imamo pregled, koliko je vseh zaposlenih v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, vendar ne vemo, koliko od teh je ljudi z motnjo v duševnem razvoju,« je pojasnil Svetina in dodal, da to na eni strani kaže tudi na njihovo socializacijo in integracijo v družbo. Se pa je v Sloveniji, kot je dejal, glede na sistem zaposlovanja invalidov število brezposelnih invalidov v Sloveniji zadnja leta zelo zmanjšalo.

V omenjenem projektu, ki ga vodi italijanska organizacija Astir consorzio di cooperative sociali, so do zdaj izdelali raziskavo stanja na nacionalni in evropski ravni s področja vključevanja mladih z motnjami v duševnem razvoju, izdelali smernice za izvedbo projekta, model za izvajanje učinkovitega usposabljanja strokovnjakov in priročnik za strokovnjake. Po končanem usposabljanju v Novem mestu bodo tako udeleženci prenesli pridobljeno znanje v svojo državo z izdelavo individualnih načrtov vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju v tesnem sodelovanju izobraževalnih organizacij s trgom dela. »Za nas je sodelovanje v takšnem projektu izrednega pomena, saj na ta način lahko delimo znanje z drugimi državami in prenašamo dobre prakse tudi k nam,« je še poudarila Tina Strnad.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 14. aprila 2016

M. Žnidaršič