DL: Naj bodo naši možgani v formi!

2.7.2016 | 10:30

Možgani, kupček tkiva, ki skriva toliko sposobnosti in pomembnih lastnosti!

Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med. (Foto: L. M.)

Na vprašanje, kateri je najpomembnejši organ v človeškem telesu, bi bila verjetno najpogostejša dva odgovora - srce in možgani. Res je, brez srca ne bi mogli živeti, a ravno tako ne brez možganov.

So naš najzapletenejši organ, saj uravnavajo oz. nadzirajo delovanje vseh drugih organov. Tudi zato bi morali možganom, temu fascinantnemu organu, ki je tisočletja vznemirjal ljudi, posvečati več pozornosti, jih krepiti, da bi bili čim dlje v formi. Možgani so sicer plastični, kar pomeni, da se znajo prilagajati, a otroški mnogo bolj kot pri odraslem, zato se otroci učijo veliko hitreje in lažje. Že med 20. in 30. letom začnemo živčne celice, ki sestavljajo naše možgane in so zadolžene za številna opravila (od mišljenja, učenja, pomnjenja, orientacije do čutnih zaznav), postopoma izgubljati. Naše telo začne proizvajati manj kemičnih snovi, ki jih možgani potrebujejo za svoje delovanje. Starejši smo, bolj te spremembe vplivajo na naše možgane. Propadanje in razkroj živčnih celic privede do izgube spomina, sprememb v osebnosti in težav pri opravljanju vsakdanjih opravil.

Da bi za svoje možgane bolj skrbeli, naj bi pripomogel tudi teden možganov, ki je v Sloveniji marca potekal že trinajstič, prvič pa smo te dni zaznamovali slovenski dan možganov. Vlada Republike Slovenije je namreč tretjo sredo v marcu razglasila za ta dan. S tem simbolnim dejanjem so sklenili prvo fazo akcije Za možgane, prizadevanj SiNAPSE in Slovenskega sveta za možgane za izboljšanje preprečevanja, prepoznave in zdravljenja bolezni možganov ter za napredek izobraževanja in raziskovanja možganov v zdravju in bolezni, kar po besedah doc. dr. Blaža Koritnika, dr. med., predsednika Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ni nepomembno. »Za možgane velja - uporabi ali izgubi! Zato jih velja krepiti,« je v zanimivem predavanju z naslovom Naj bo vaš um v vrhunski formi številnim zbranim v Termah Šmarješke Toplice položil na srce Koritnik ter predstavil možgane in njegove številne sposobnosti, katerih pomena se ne zavedamo, dokler so zdravi in je vse v redu.

EPIDEMIJA BOLEZNI MOŽGANOV

A vse prevečkrat je drugače, saj so podatki o razsežnosti bolezni možganov v Sloveniji in v Evropi za leto 2010, alarmantni, ravno tako stroški, povezani z zdravljenjem. Zaradi bolezni možganov trpi kar tretjina ljudi (bolniki in svojci), kar je ogromna številka. Koliko je demence, možganske kapi, Parkinsonove bolezni, epilepsije, pa tudi raznih glavobolov, migren, psihičnih bolezni, nespečnosti, odvisnosti, motenj razpoloženj itd. Govorimo že o epidemiji bolezni možganov in, kot je dejal Koritnik, s tako velikim problemom se ne bo enostavno spopasti. Potrebno bo sodelovanje med posamezniki, organizacijami in družbo. »Izboljšati moramo preprečevanje in zdravljenje bolezni možganov, izobraževanje o možganih in nevroznanstvene raziskave. Prišel je čas, da začnemo. Postopno, po korakih, vendar ne dvomimo, da nam bo uspelo. V naslednjih dvajsetih letih bo sicer število bolnikov z možganskimi boleznimi predvidoma naraslo še za 20 odstotkov!« je povedal.

RECEPT ZA KREPITEV MOŽGANOV

In kaj lahko sami storimo, da bodo naši možgani čim bolj in čim dlje zdravi ter v formi? »Čudežnih bližnjic ni, a za svoje možgane lahko veliko naredimo sami,« pravi Koritni. Izogibati se moramo tveganim vedenjem in npr. pri kolesarjenju z nošenjem čelade znižati verjetnost resne poškodbe glave. Skrbeti moramo za fizično aktivnost in gibanje, s tem pa tudi zmanjšujemo tveganje za druge bolezni, npr. srca in ožilja. Gibanje naj bo redno in srednje intenzivno, ni znano, katera vrsta vadbe je optimalna za zdravje. Tudi miselno se ne smemo zapustiti - rešujte križanke in miselne naloge, pojdite na potovanje, koncert, učite se tujega jezika … Izberite prostočasne dejavnosti, ki združujejo miselno in fizično delo ter vas veselijo.

Ne pozabite na zdravo, uravnoteženo in pestro prehrano, pri čemer je najbolj priporočljiv mediteranski tip prehrane, izogibajte se škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkohola. Še kako pomembno pa je tudi spanje - spanje ni le počitek, pač pa tudi utrjevanje spomina. »Pomanjkanje spanja je lahko vir različnih bolezni, tveganje za možgansko kap, demenco itd.,« opozarja predavatelj in pravi, da odrasel človek povprečno potrebuje vsaj sedem ur spanja, pri čemer ni nepomembna higiena: red in disciplina. Hodi spat približno ob isti uri, ne bulji prej v televizor in mobitel! Žal strokovnjaki ugotavljajo, da naše mlajše generacije prav zaradi sodobnih medijev v povprečju spijo okrog dvajset minut manj kot prejšnje generacije, kar je zaskrbljujoče.

Naj ne mine dan, ko ne bi kaj dobrega storili za svoje možgane!

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2016

L. Markelj