DL: Napad lubadarja - Kaj če se bo zaprl avstrijski trg?

29.6.2016 | 14:55

Zakop puljenk v Koroški vasi, kjer so zaposleni na novomeški območni enoti ZGS skupaj z Agrarno skupnostjo Koroška vas pri Novem mestu želeli v ponedeljek v okviru dogajanj ob 21. marcu, mednarodnem dnevu gozdov, pogozdovati. Akcijo jim je preprečilo vreme, vseeno pa so si pripravili puljenke. (foto: A. Držaj)

Pogozdovanje v lanskem letu (Foto: M. Grah)

Andrej Držaj

Od začetka leta 2015 do danes je bilo lastnikom slovenskih gozdov za izvedbo sanitarnega poseka zaradi podlubnikov izdanih več kot 40.000 odločb za posek dobrih 2,3 milijona m3 poškodovane lesne mase. Odločbe je dobilo več kot 20.000 lastnikov gozdov. Podlubniki so po desetih letih spet ena glavnih preokupacij gozdarjev, ki se bojijo, kako bo z napadom v letošnjem letu.

Po hudem napadu lubadarjev pred desetletjem, ko so se razmnožili po vročih in sušnih poletjih, je v letu 2007 število napadenih dreves začelo upadati, saj so lubadarje zdelali naravni škodljivci – glive, ki jih lahko v mokrem poletju zdesetkajo. "Tako smo od 120.000 m3 napadenih dreves v letu 2005 prišli na samo 7.000 m3 v letu 2009, vendar se je od leta 2013 trend spet začel obračati," nam je pojasnil Andrej Držaj, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri novomeški enoti Zavoda za gozdove Slovenija.

LANI NAJVEČJI NAPAD

Po 2013 so se spet vrstile izredne suše in poletne vročine, ki se jim je februarja 2014 pridružil še žledolom. "Pri nas žled ni naredil toliko škode kot ponekod drugod, je pa toliko poškodoval drevesa, da je ustvaril ogromno gradiva (polomljenih vej, vrhov) za podlubnike. Tako smo konec poletja 2014 evidentirali že kar 70.000 m3 lubadark (napadenih dreves, o. p.), po milih zimah in lanskem vročem poletju pa je nastalo obilo materiala za zalego, zato smo imeli lani največ napadenega smrekovega lesa doslej, kar 127.000 m3," je povedal Držaj.

Če je bila pred desetletjem sanacija zelo počasna, saj izvoza lesa skoraj ni bilo in je les ostajal na gozdnih cestah, je bilo lani na območju enote Novo mesto precej drugače, saj je trg z lesom zelo živ in je večinoma vezan na izvoz v Avstrijo, zato so lastniki gozd sanirali – ker je to dobro za gozd in ker so imeli izkupiček. "Zaradi takih razmer so lastniki lani po naših evidencah posekali okrog 117.000 m3 poškodovanega lesa, tako da ga je konec leta ostalo le še 10.000 m3," pravi sogovornik.

Dodaja, da je bilo največ težav s sanacijo na ožjem območju Novega mesta, kjer lastniki gozda pogosto niso ekonomsko odvisni od njega, saj imajo dobre službe. Tako je ostajalo v bližini mesta precej starih smrekovih gozdov, ki so manj odporni in so pogosto še na neprimernih rastiščih, kot npr. od Gotne vasi do Brusnic, kjer se je pokazalo, kot pravi Držaj, da je vsako tretje drevo sicer lepo raščeno in debelo, a v resnici votlo in zato dober plen za lubadarja. Podobno je v nekaterih starih gozdovih nad Stražo.

Največji delež smrekovih sestojev je v neposredni okolici Novega mesta, v okolici Straže in Dolenjskih Toplic, v trebanjski kotlini in zgornjem delu doline Krke ter v belokranjskem trikotniku med Črnomljem, Gradcem in Stransko vasjo pri Semiču. Kot pojasnjuje Držaj, gre za območja, kjer je bilo največ veleposestnikov in industrije, medtem ko so npr. na Vahti ali pod Medvedjekom mlajši sestoji smreke iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Ti so mladi, a so tako poškodovani od lubadarja, da so potrebni obnove.

Najpomembnejša ukrepa za zatiranje podlubnika sta takojšen posek in predelava napadenega lesa, nato je treba ostanke vej zložiti v varstvene kupe, ki jih praviloma požgejo, lahko pa tudi zdrobijo za sekance ali za biomaso ali pokrijejo s črno PVC-folijo. Lani so prvič poskusili tudi s kemično zaščito posekanega lesa.

KAKO BO LETOS?

Lani so na območju novomeške enote ZGS izdali 40 sklepov o dovolitvi izvršbe. Odločba praviloma nalaga lastniku sanitarni posek v 21 dneh po prejemu odločbe, če je nujno, pa lahko tudi prej. Letošnja zima je bila mila in zato ugodna za lubadarje. Ti v nižinskem svetu rojijo do konca marca, kar gozdarji nadzorujejo s kontrolnimi pastmi. Novomeški gozdarji imajo postavljenih 550 in vabe bodo nameščali takoj po velikonočnih praznikih. Kot je povedal Držaj, pa so izredno učinkovit ukrep tudi lovna drevesa, v katera se naseli 30-krat več lubadarjev kot v eno past. Gre za nekaj slabših dreves, ki jih v žariščih napada skupaj posekata terenski gozdar in lastnik, vanje se nato naseli lubadar, po 6 do 8 tednih pa jih je treba obeliti na ponjavo ali jih zapeljati v skladišče. Ta dela tudi sofinancira država, a se zanje odloči malo lastnikov.

ČE SE TRG ZAPRE ...

Na Dolenjskem je napad lubadarja še obvladljiv, medtem ko je na Postojnskem in Ljubljanskem žled povzročil toliko škode, da je v gozdu ostalo ogromno materiala, ki ga ni mogoče povsem pospraviti. "Sanacija ni več odvisna le od gospodarjev. Prisoten je tudi strah glede trga, saj so Avstrijci lani za območje Koroške in Štajerske že razglasili rdeči alarm zaradi lubadarja, zato bodo težave. Če bodo morali Avstrijci letos sekati, bo slovenski les ostal v slovenskih gozdovih. Če se trg poruši, bodo problemi veliki in potem bo velika težava tudi na našem območju, ker bo les ostajal na gozdnih cestah, skladišča bodo polna," opozarja Držaj.

Kot ocenjuje, lahko ob katastrofalnem napadu lubadarja škoda poskoči tudi za trikrat in bo poškodovanega lesa tudi do 300.000 m3. Če ta les ne bo mogel na trg, bi to pomenilo 24 milijonov evrov škode, a četudi se cena zniža na polovico, bo številka velika. Ob taki škodi bi nastale težave s sanacijo, ker takega obsega ni mogoče sofinancirati niti zagotoviti dovolj sadilnega materiala iz komaj treh slovenskih drevesnic.

Z novo državno gozdarsko družbo pa je nastala še dodatna bojazen – gozdarji se bojijo, kako bo s sanacijo in takojšnjim ukrepanjem v državnih gozdovih v prvih mesecih po tistem, ko bo junija gozdnim gospodarstvom potekla koncesija.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2016

B. Dušič Gornik