DL: Tempoo - pohodniki iz treh belokranjskih občin

27.6.2016 | 14:20

Robi Štukelj, Andrej Pezdirc, Matjaž Pintarič, Jovo Dragutinovič, Beti  Pintarič in Ferdinand Jakša (z leve) so predstavili skupino Tempoo ter  povabili tudi druge, da se jim pridružijo. (Foto: M. B.-J.)

Robi Štukelj, Andrej Pezdirc, Matjaž Pintarič, Jovo Dragutinovič, Beti Pintarič in Ferdinand Jakša (z leve) so predstavili skupino Tempoo ter povabili tudi druge, da se jim pridružijo. (Foto: M. B.-J.)

Čeprav se 30 do 40 sorodnih duš iz vseh treh belokranjskih občin druži že osem let, pa marsikdo tega ne ve. Prijatelje skupaj drži veselje do druženja in rekreacije, predvsem pohodništva, ter skrb za dobro počutje. Nadeli so si ime Tempoo, ki izhaja iz tega, da ob hoji, ki je dokaj hitra, vpijejo: »Tempo, tempo!«

Člani te neformalne skupine se vsako sredo odpravijo na Mirno goro, navadno z Vrčic. »Najprej smo hodili na Mirno goro ob četrtkih, ker pa so se tja na isti dan odpravili tudi pohodniki s črnomaljskega konca, je bila v planinski koči precejšnja gneča. Tako smo se odločili za sredo. A ne gremo v skupini, ampak posamično in vsak po svojih poteh. Počasnejši gredo navadno nekoliko prej, hitrejši pozneje, dobimo pa se na cilju. Nazaj gremo skupaj,« so povedali člani skupine. Navadno se jih na Mirno goro poda 20 do 25, prav nikoli pa se še ni zgodilo, da jih ne bi odšlo na pot vsaj nekaj, četudi so bile nemogoče vremenske razmere. Ob petkih pa se odpravijo iz Semiča na Smuk, kamor nekateri odhajajo tudi druge dni.

A to so za njih le krajši pohodi, na katerih nabirajo kondicijo. Vsak mesec pa imajo vsaj en daljši pohod. Tako pripravijo januarja zimski pohod iz Semiča na Trdinov vrh in nazaj. Februarja gredo iz Semiča skozi železniški predor v Rožni Dol in okoliške vasi, na Smuk in nazaj v Semič. Marca imajo izlet z vlakom in pohod na enega od vrhov v okolici Ljubljane. Aprila so imeli navadno spomladanski pohod na Trdinov vrh, lani pa tudi po medvedovih stopinjah v Kočevskem rogu. Letos pa se bodo odpravili le v Kočevski rog. Maja letos bodo pripravili 20-urni 95 kilometrov dolg pohod po treh državah, in sicer od Semiča do Velike Kladuše v Bosni, želijo pa, da se jim pridružijo tudi kolesarji. Poleti se navadno odpravijo na pohode v visokogorje, jeseni pa na Kozice, Klek, sedem tisočakov v semiški občini in še kam.

Najbolj pa so se jim vtisnili v spomin daljši pohodi. Tako se jih je pred leti pet odpravilo peš na 170 kilometrov dolgo pot iz Semiča na Triglav. V dveh dneh in pol so hodili 34 ur in 37 minut. Jovo Dragutinovič pa je to pot premagal sam v 47 urah. Hodili so tudi po meji semiške občine. Odpravili pa so se tudi na 250 kilometrov dolgo pot od najjužnejše slovenske vasi Kot pri Damlju do najsevernejših Budincev in potrebovali tri dni in pol. Ob daljših pohodih imajo tudi spremstvo, veseli pa so, da doslej ni bilo večjih poškodb. Zahvaljujejo pa se vsem, ki so jim kakor koli pomagali.

Vsi so tudi člani belokranjskih planinskih društev in gredo tudi na njihove pohode, nekaj pa jih je članov Tekaškega društva Bela krajina in se udeležujejo tudi tekov za pokal Dolenjskega lista in maratonov.

Seveda pa njihovo edino skupno delo ni zgolj pohodništvo. Naredijo marsikaj koristnega tudi za okolico. Tako so lani urejali izvir Divjega potoka, urejanje pa bodo nadaljevali še letos, ko bodo postavili tudi križ nad Srednjo vasjo. Obsekujejo veje ob poteh na Mirno goro in Smuk, obnavljajo markacije, se udeležujejo čistilnih akcij ob dnevu Zemlje in še kaj.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2016

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava