DL: Protipoplavno urejanje - Voda bo poplavila, a drugje in drugače

26.6.2016 | 13:50

Sava pri hidroelektrarni Brežice je zdaj nizko v strugi. Ko naraste, se razlije široko. Pri gradnji nasipov bodo morali najti odgovore, ki bodo med drugim zadovoljili Krško vas (v ozadju levo) in zadostili vsem tehničnim pogojem glede delovanja elektrarn in okoljskim zahtevam. (Foto: M. L.)

Zaščita precejšnjega območja pred poplavami je v brežiški občini ena prednostnih nalog. Državni ukrepi za tovrstno prostorsko urejanje so nedorečeni. Vprašanje je, kako se bodo stvari lotili v KS Dobova. Trenutno je v omenjenem pogledu aktualna Krška vas.

Protipoplavno urejanje je videti kot enačba z več neznankami. Pri Brežicah so neznanke v tej enačbi, ki jih bodo morali obravnavati pred končnim rezultatom, hidroelektrarna Brežice z velikim umetnim jezerom in širokim razlivnim poljem, jedrska elektrarna Krško, Krška vas in Velike Malence ter reki Sava in Krka s svojimi spreminjajočimi se vodostaji. Navzlic temu, da krška jedrska elektrarna že stoji in da so že zgradili glavnino stavbe hidroelektrarne Brežice, bodo načrtovalci hočeš nočeš morali za izhodišče protipoplavnega urejanja postaviti Krško vas. Ta bo povedala, na katero najvišjo poplavno vodo pri sebi pristaja. Ko bodo tako določili za vse sprejemljivo najvišjo višinsko koto poplavne vode, bodo morali najti prostor za morebitne poplavne vodne presežke in pri tem zagotoviti tudi poplavno varnost krške jedrske elektrarne.

Civilna pobuda v Krški vasi je očitno že prepoznaven sogovornik v strokovnih pogovorih o teh neznankah. Vodja pobude Janez Ivšič vidi dva glavna ukrepa, ki bosta protipoplavno zavarovala Krško vas: povečanje struge Save pri Čatežu ob Savi, verjetno s širitvijo obstoječe struge, in nasip na levem bregu Krke blizu mostu avtoceste nekaj sto metrov s tokom Krke.

Poglabljanje Save je nujno zaradi delovanja HE Brežice in povečanja vodnega zbiralnika bodoče HE Mokrice. »Z njim tudi odpravljajo star greh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so z nasipom od brežiškega starega mostu proti Mostecu približno na sotočju Krke in Save zožili prostor, zaradi česar Sava zdaj dvigne Krko proti Krški vasi,« pravi Ivšič, ki s pridobljenimi podatki in svojimi predlogi resno sodeluje v strokovnih razpravah z načrtovalci protipoplavnega urejanja.

Poglobitev Save bo dala v strugi dodaten prostor za vodo. Zato bo, kot so izračunali, pri istem pretoku, kot je bil leta 2010, Sava nižja za skoraj meter. Nižja voda bo manj obremenjevala nasipe in bo tudi manj pritiskala pod nasipi, zato bo poplava za nasipi manjša. »Gre za precedne vode. To je še dodatni učinek, ki bo poleg omenjenih vplival na možno višino vode,« meni Ivšič.

Z omenjenim protipoplavnim nasipom ob Krki bodo preprečili vdor naplavin narasle Save, ki jo bodo morali na tem območju premišljeno usmerjati na desno, da ne bi nenadzorovano zašla na levo stran proti jedrski elektrarni. Pred savskim poplavnim tokom proti Krški vasi in Skopicam bo varovala avtocesta, ki so jo že okrepili s kamnitim nasipom in nima podvozov.

Koliko bodo katero od rek širili in poglabljali, bo še stvar končnih izračunov. Toda podatki, ki jih skrbno preučuje tudi Ivšič, kažejo, da bodo obe strugi morali predelati zaradi HE Mokrice, katere zajezitev bi sicer lahko Krko spremenila v rokav elektrarniškega jezera. Posledično bi zaradi zalitja plitvin izginila drstišča rib. Z načrtovanimi posegi, ki bodo omogočili protipoplavno zaščito, bodo ohranili tudi plitvine za drstišča.

Protipoplavno urejanje načeloma poteka po načrtih, a se naglo izteka čas do poletja 2017, ko naj bi protipoplavno zavarovali območje. Zato se pristojni mogoče sprašujejo, kako bo ravnala Krška vas, če nasipov ne bodo zgradili do roka. »Storili bomo vse, da ne bo obratovalnega dovoljenja,« napoveduje predsednik krškovaške pobude Janez Ivšič. Pobuda bo poiskala pomoč pravnih strokovnjakov za uresničitev svojih pobud, ki jih opira tudi na direktivo evropskega parlamenta in sveta o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.

»Vključili bomo tudi nadzorne ustanove, ki bodo preverile koriščenje sredstev vodnega sklada, ki je predviden za finančni vir za gradbene in negradbene ukrepe protipoplavne zaščite,« pravi Ivšič in dodaja, da Krška vas računa tudi na podporo občine, ki jo je pred kratkim župan Ivan Molan napovedal v Krški vasi.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 17. marca 2016

M. Luzar