Jurišniki NOB po Titovih spominih - ker smo nestrpni do nestrpnežev

25.6.2016 | 13:40

Jurišniki NOB po Titovih spominih - ker smo nestrpni do nestrpnežev

Dopoldanska pozno-majska toplina je na dvorišče Srečka Dogarja na Mlako pri Kočevju privabila v rdeče oblečeno več kot 200 glavo množic častilcev Titove zbirateljske zapuščine. Te se je kmalu po maršalovi smrti leta 1980 lotil tudi Srečo, ki je pred desetimi leti skupaj z Dušanom Vidmarjem, Jožetom Bistrovičem in Milanom Šterkom v takratnem Likovnem salonu pripravil odmevno razstavo - v štirih dneh si jo je ogledalo krepko čez dva tisoč ljudi - maršalovih slik, knjig, reliefov, štafetnih palic, zvočnih zapisov … skupaj več kot 200 eksponatov.

Titovo spominsko sobo, nadgradnjo te razstave, pa so odprli v v skladno obnovljenemu nekdanjem živinskem hlevu, na Srečovem dvorišču. Nostalgikov, ki jim ni mar na leta mladosti in odraščanja, je ta dan mrgolelo. Rajanje v mescu mladosti so ogreli štirje narodno zabavni ansambli in vrsta pevskih skupin. »Zbiratelj sem več kot 40 let, maršalove zapuščine pa sem se bolj lotil po osamosvojitvi. Takrat so namreč nenadoma začele skozi okna iz pisarn uradnikov, ki so bili tako ali drugače vsa leta na »njegovi liniji«, frčati Titove podobe,» se živo spominja Srečo. Pritegnil ga je ta miselni zasuk, kot jim pravi, dvotirnih oseb, novodobnih demokratov; domov je začel prinašati vse, kar je bilo odvrženo v zabojnike ali kar tako. »Tako ne bi smeli ravnati do zgodovine. Lahko bi rekel, da sem ob tem čutil sunek nestrpnosti takšnih ljudi, to pa me je, glede na to, da sem bil Titov vojak na Brionih, še bolj rinilo v zbirateljstvo,« razloži Srečo.

Kmalu mu je sledila vrsta somišljenikov, zadnja tri leta pa spomine ohranja skupina, ki si je nadela ime Jurišniki. Ob Srečku se v vrsto postavljajo Karlo Kozic, Zvone Vidervol, Franc Marinč, Stane Vidovič. Politično in strankarsko so »v ravnovesju«, (neopredeljeni), priznajo pa, da so (rahli) nostalgiki.

»In predvsem pristni prijatelji, ki nas po eni stranmi združuje Titova veličina, pa naj si o njej vsakdo misli, kar mu paše, in tudi dogodki, vezani na narodov (partizanski) upor in preteklost. S kolesi, imamo svoja oblačila in kapo z zvezdo petkrako, potujemo po vsej Sloveniji, povsod nas radi vidijo, mi pa prinašamo korenine kočevske preteklosti, ko je pri nas poganjalo državo,« doda Stane Vidovič.

»Zvone, samo naprej, nič nazaj ..., Srečo, s pesmijo , na juriš …, Đoko in Karlo, nikoli ne zapustite ranjencev, Frenk, vedno ostani na položaju ..., Stane, ti samo snemaj, da se zgodovina ne pozabi …, » je (Titov) ukaz, ki ga Jurišniki ob prireditvah vedno izpolnjujejo.

Spominska soba, prostor je velik 3x5 metra, je s slikami, reilefi, knjigami, kipi, medaljami, uniformami, zapolnjena do zadnjega kotička. Razstava bo stalna, jurišniki ne dvomijo, da bo pritegnila trume ne le nostalgikov, tudi šolarji naj bi jo obiskovali.

M. G.

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (12)

25.6.2016+1     + (3)     – (2)     Oceni marko123 

prav je, da se spominjamo naše slavne zgodovine. brez te zastave zdaj tudi slovenije ne bi bilo

25.6.2016—     + (2)     – (2)     Oceni jurček 

zgodovina slovenskega naroda se je kajpak začela z ustanovitvijo OF in brez partizanov, sploh nebi vedl da obstajamo.

25.6.2016–1     + (1)     – (2)     Oceni OBČAN 

Česa se lahko spominjamo iz Juge? Primanjkovalo je kup stvari, ki so bile v ''gnilem'' kapitalizmu samoumevne: cement, železo, meso, bencin, plin, kava, tehnični predmeti,... Za nakup avta si moral iskati zveze in nanj čakati leto in več. Avtocesto smo gradili z udarniškim delom (delali so nesposobni in nevajeni fizičnega dela), istočasno pa se je na državne stroške gradil bunker v Konjicu. Imeli smo 800.000 brezposelnih, ki smo jih ''izvozili'' v tujino.. Leta 1940 je imela Slovenija 70% BDP Avstrije, leta 1990 pa le še 32%. Ali je to zgodba o uspehu???

25.6.2016+1     + (1)     – (0)     Oceni Resnica 

Sedaj pa imamo kofe, banane, tretje razredno zelenjavo in sadje, ki nam jih prodajajo Italijani, Avstrijci, Nizozemci , Hrvati, .... Za avto več ne čakamoleto in več. Zdaj zanj pri takih plačkah pet let stradamo in kupčkamo denar zanj. Drugi tir od Kopra do Sežane, tistih borih nekaj kilometrov, gradimo vse od osamosvojitve dalje. Avtoceste so še kar, a jih bomo še desetletja odplačevali. Gospodarstvo je za male dnarce prodano tujcem ali pa je propadlo. Gradi se NIČ! Še tist znamenit kevder v Ljubljani je bil zgrajen v socializmu. Če ga ne bi bilo, kje bi se potem junaško boril naš general, pisatelj pravljic in prištinski doktorant?? 800.000 Bbrezposelnih v SFRJ je LAŽ! Brezposelni so bili le največji lenuhi med lenuhi!! V tujino pa so hodili le tisti, ki so mislili da se tam cedita med in mleko. Ko danes gledam tiste, ki so se vrnili po doma in tam napolnjeni delovni dobi, vidim le zgarane starčke, ki so v " blaženi" tujini zaslužili le toliko, da so si zgradili skromno hišo. Tako, kot so si jo zgradili tisti, ki so ostali doma!! Imamo pa danes res nekaj veliko več, kot smo imeli včasih .... Trošarine, dohodnine, takse za vsako figo, pa vinjete, pa bencinski evro, pa cel kup dodatnih prispevkov in dajatev, in 120.000 nezaposlenih samo v Sloveniji in vsaj 400.000 duš, ki živijo pod pragom revščine. Vojska bo vsak čas za patrone fehtala jagre, da bo lahko istrelila vsaj slavnostne salve ob obletnicah osamosvojitve. Nič ne bo več streljanja salv iz topov narejenih v socializmu!! Danes je popularno flancanje o tem, da smo pred osamosvojitvijo imeli le 45€ povprečne plače. To vsekakor ne drži. Sam sem bil vedno plačan nekako v državnem povprečju, zato vem, da to ni res. Povprečna plača je bila pred osamosvojitvijo nekje od 350-400 DM,kar je preračunano v evre nekako polovica - od 175 - 200€!! Življenski stroški pa so bili mnoooooooogo nižji, kot danes! Pa še ena zanimivost - Slovenija je bila pred osamosvojitvijo dožna 1,5 miljarde dolarjev. Danes jih je dolžna 45 miljard. Evrov seveda. V $ bi bil ta znesek še višji!! 60 miljard pa je izpuhtelo v davčnih oazah in žepih poosamosvojitvenih lopovov!! No ali je to zgodba o uspehu?????

25.6.2016–2     + (0)     – (2)     Oceni ZALOSTNO 

NOB JE BILA KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA , TITO JE BIL DIKTATOR, ZLOČINEC , KURBIR ,MORILEC NI SE GA VREDNO SPOMINJAT

25.6.2016–1     + (0)     – (1)     Oceni smart 

Pač, prav je, da se ga spominjamo, ampak takšnega kot je bil v resnici - nekako tako, kot je rekel "zalostno", številnim zablojencem, ki slavijo komunizem, pa oprostim.

25.6.2016+2     + (2)     – (0)     Oceni Legat 

Zablojenci in zblojenci so ta čas v Ljubljani. Kaj pa vidva ZALOSTNO in SMART , kaj pa vidva delata doma? Obstrukcija??

26.6.2016–1     + (0)     – (1)     Oceni mira 

kdo pa si ti legat kakšen udbaš ali si celo zivljenje na proracunu , kaj je gospodarstvo najbrz ne veš kaj je

26.6.2016+1     + (1)     – (0)     Oceni Legat 

@ mira - ma kakšen udbaš ali proračunski zajedalec!! Tak je bil včeraj tisti osamljeni in zlovoljni slavnostni govorec na tisti stand komediji v Ljubljani :-))!! Za kruh služim v gospodarstvu. Uspešno! Pa k temu primerno tudi plačano!! Plačka vedno na nivoju povprečne plače v državi ali celo višja.Za dokaz pa hranim vse plačilne liste. Od prvega dne delovne dobe, pa vse do danes , zneski pa izraženi v dinarjih, prehodnih bonih, tolarjih in sedaj v evrih!! Zato tudi lahko trdim, da je tisti, ki je zapisal da je bila plača ob osamosvojitvi le 43€ totalen analfabet!!! Na plačilnih pa so prikazani tudi vsi odtegljaji za socialo, pokojninsko blagajno, pa davek od dohodka, pa, pa ....

26.6.2016–1     + (0)     – (1)     Oceni cicero 

Legat, tebi je zelo lepo, v nirvani. Zavidam ti, vanzemaljc.

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava