DL: Miniature v steklenicah - Vsak izdelek zahteva vsaj šest ur dela

25.6.2016 | 16:50

Družina Škarja - mama Milena, oče Ivan in sin Ivan - je pred tremi leti registrirala dopolnilno dejavnost.

Les žganje malo obarva, okusa pa ne spremeni.

Steklenice z miniaturnimi mojstrovinami, ki nastanejo v delavnici, potem pa jih čaka filigranski prenos v končni izdelek.

Ste že videli kozolec, lestev, grablje ali metlo v steklenici? Večina verjetno še ne, a to le pomeni, da še niste spoznali družine Škarja z Ravnika nad Šentrupertom ... Ivan Škarja je pred leti nekje videl lestev v steklenici, in ker je menil, da bi kaj takega lahko naredil tudi sam, se je lotil dela. Uspelo mu je, zato si je kmalu zastavil nov izziv – izdelal je kozolec - po kozolcih je njegova občina zadnja leta najbolj prepoznavna - in tudi v tem primeru je bil uspešen.

Pri svojem delu večinoma uporablja hruškov in javorjev les, kakšne malenkosti so tudi iz drugih vrst – metla je brezova, pri grabljah uporablja še lesko, oreh in dren. »Vsak izdelek začne nastajati zunaj, ko nažagam les. Les kupim, vse ostalo naredim doma, od prve deske do zanje rante,« pojasni upokojenec, ki je pokojnino zaslužil kot varnostnik.

Na prvi pogled se zdi skoraj nemogoče, da bi nekdo v steklenico lahko spravil 15-centimetrski kozolec z vsemi potrebnimi elementi. »Najprej ga sestavim na mizi, potem ga razstavim in vsak delček posebej dam v steklenico, kjer jih sestavim v celoto. Izdelal sem si posebne pripomočke, neke vrste pincete, s katerimi lahko delam v steklenici,« nam zaupa sogovornik in poudari, da mora biti človek za takšno delo zelo zbran. »Kakšen dan mi ne gre. Takrat je najbolje, da vse skupaj odložim in se lotim česa drugega. Naslednji dan to navadno naredim brez težav.«

Pred tremi leti je njegova družina registrirala dopolnilno dejavnost, da svoje izdelke skupaj z domačim žganjem lahko prodajajo. »Sprva sem jih podarjal, kmalu so ljudje začeli spraševati, kje bi te steklenice lahko kupili. Zdaj se jih dobi pri nas doma, v Deželi kozolcev, prodajamo jih na tržnici v Šmarjeških Toplicah in v trgovini Dobrote Dolenjske v Trebnjem,« pojasni Ivan starejši, kateremu predvsem pri prodaji pomaga sin Ivan.

Njihovi izdelki imajo certifikat, redno jih preverjajo na analizah. »Les žganje nekoliko obarva, a na kakovost nima vpliva,« poudari oče, ki se z vsakim lesenim izdelkom zamudi šest, sedem ur, skupaj z žganjem pa steklenice prodajajo po 20 evrov.

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič