DL: Nepotrebna škoda v naravi - Ko bregovi (p)ostajajo goli

26.5.2016 | 14:45

Del struge Dobličice po posegu VGP Novo mesto, kjer so se drstile platnice, ribiči pa se bojijo, da se ne bodo več, ker ne bodo imele kritja. (Foto: N. Š.)

Niko Šuštarič

Bregovi dveh belokranjskih potokov in reke zadnje čase kažejo povsem spremenjeno podobo: očiščeni so tako rekoč skoraj do golega. Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Novo mesto je namreč sredi januarja začelo čistiti zarast ob Selskem potoku in Podturenščici pri Dragatušu in ob reki Dobličici, med dobličkim mostom in izlivom Jelševniškega potoka v Dobličico.

V Društvu Proteus, okoljskem gibanju Bela krajina, so šele takrat, ko so delavci VGP Novo mesto, ki je koncesionar za vzdrževanje in čiščenje strug tekočih voda v črnomaljski občini, že temeljito očistili bregova Selskega potoka in Podturnščice ter del trase ob Dobličici, opazili, kaj se dogaja. Ugotovili so, da ima izvajalec del dovoljenje Upravne enote Črnomelj za »sanitarno čiščenje pretočnega profila Dobličice v skupni dolžini 1.120 metrov (sanitarni izsek dotrajanega grmovja in drevja ter odstranitev zamaškov iz plavlja)«.

SEČNJA NA OBEH BREGOVIH

A izvajalec del ni upošteval pogojev, ki so jih določili na novomeški območni enoti Zavoda RS za varstvo narave, ki dopušča posek drevja in grmovja samo v spodnjih dveh tretjinah brežin. VGP Novo mesto je pretežno čistil na golo in puščal le debelejša drevesa ter tu in tam posamične šibe grmovja. In to na obeh bregovih reke, čeprav je v zakonu o divjadi in lovstvu izrecno zapisano, da je pri urejanju vodotokov treba ohranjati posamezne odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oz. s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh bregov struge.

Po prijavi je lovski inšpektor opravil inšpekcijski nadzor na terenu. Prisotni so bili tudi predstavniki Društva Proteus, lovskih družin Loka-Črnomelj in Črnomelj, ki imata koncesijo za upravljanje z lovišči na obeh bregovih Dobličice, ter Ribiške družine Črnomelj, ki ima koncesijo za upravljanje z Dobličico kot ribolovno reko. »Lovski inšpektor je ugotovil kršitev zakona in prepovedal čiščenje enega od bregov, ne pa tudi nadaljevanja del, s čimer se prisotni nismo strinjali. Predlagali smo prekinitev del, po potrebi skupen sestanek z izvajalcem in Zavodom RS za varstvo narave ter dosledno spoštovanje izdanega dovoljenja Upravne enote Črnomelj za poseg v naravo. Inšpektor tudi ni izrekel globe izvajalcu del, česar ob očitni kršitvi zakona in občutni škodi, ki je narejena naravi, ni mogoče razumeti,« je dejal predsednik Proteusa Niko Šuštarič. Zanimivo je, da je lovski inšpektor v obrazložitvi odločbe zapisal, da je predstavnik VGP Novo mesto povedal, da so pred začetkom del morali pridobiti tudi pisna soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč ob Dobličici, ki so podpis pogojevali s popolnim posekom vsega rastja, saj da negativno vpliva na kmetijsko dejavnost ob reki.

KONCESIONAR ZASLUŽI ZAUPANJE DRŽAVE?

»V zakonu o vodah je v 3. členu zapisano, da ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji prvič na načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja. Drugič na načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov. Tretjič na načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov. Za VGP Novo mesto pa je tretja točka na prvem mestu in druge, glede na njihovo delo, očitno zanemarjajo. Pri tem pa ne upoštevajo niti odločbe upravne enote o načinu poseka. Po natančnejši proučitvi dovoljenja za poseg v naravo, ki ga je izdala Upravna enota Črnomelj, in na podlagi dodatnih pojasnil smo ugotovili, da je upravna enota izdala dovoljenje v skladu z zakonom o ohranjanju narave in dosedanjo upravno prakso. Odgovornost je torej izključno na izvajalcu del, ki mora poznati vse predpise, povezane s posegom v naravo. Torej tudi lovski zakon,« je dejal Šuštarič.

Kot je še opozoril predsednik Proteusa, gre pri čiščenju brežin in neupoštevanju predpisov za vseslovenski in ne zgolj črnomaljski problem, čeprav se sprašuje, kako je mogoče, da se kljub vsem strokovnim službam in izvajalcem z državno koncesijo za urejanje vodotokov lahko zgodi kaj takšnega. Zagotovil je, da bodo iz Društva Proteus kot informacijo javnega značaja zahtevali koncesijsko pogodbo od izvajalca del za vzdrževanje vodotokov. »Postavlja se namreč resno vprašanje, ali s takšno prakso, kot se je pokazala na Dobličici, koncesionar še zasluži zaupanje države. Po neuradnih informacijah so podobna dela v načrtu tudi ob metliškem Obrhu in bojimo se, da se bo zgodba, videna ob Dobličici, ponovila,« je zaskrbljen Niko Šuštarič.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 25. februarja 2016

M. Bezek-Jakše