Dan mladosti 2016 - s Titom po cvičkovi deželi

23.5.2016 | 13:40

Dan mladosti 2016 - s Titom po cvičkovi deželi

Člani kluba ljubiteljev starih vozil mirnske doline Hrast iz Tržišča smo tudi letos po svoje zaznamovali nekdanji dan mladosti, tokrat že četrto leto zapored. Pred klubskimi prostori smo najprej organizirali zajtrk za vse udeležence, med zajtrkom pa nas je obiskal maršal Tito, skupaj s pionirkami.

Po zajtrku je sledila panoramska vožnja starodobnikov po »cvičkovi deželi«. Na pot v lepem in sončnem vremenu, ki je vodila iz Tržišča skozi Krmelj in Šentjanž na Cirnik, kjer smo bili gostje lokalnega gasilskega društva, nato skozi Šentrupert na Apnenik v Vinsko klet Špolar ter dalje na Trebelno, kjer je istočasno potekal tudi zbor motoristov, se je podalo 55 starodobnih avtomobilov in 20 starodobnih motociklov. Zaključek prelepega dneva je bil pred klubskimi prostori, veliko število udeležencev in obiskovalcev pa organizatorjem daje še dodatno moč, da bo prireditev tradicionalno potekala naprej tudi v prihodnjih letih.

V imenu kluba starodobnih vozil Hrast Tržišče

Dejan Hočevar

Galerija

_o (01)
_o (02)
_o (03)
_o (04)
_o (05)
_o (06)
_o (07)
_o (08)
_o (09)
_o (10)
_o (11)
_o (12)
_o (13)
_o (14)
_o (15)
_o (16)
_o (17)
_o (18)
_o (19)
_o (20)
_o (21)
_o (22)
_o (23)
_o (24)
_o (25)
_o (26)
_o

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (70)

23.5.2016–3     + (3)     – (6)     Oceni DUŠAN 

Kaj pa ima diktator TIto , s cvičkom in s starimi vozili

23.5.2016–6     + (4)     – (10)     Oceni kurirček 

Žalostno da se z davkoplačevalskim denarjem organizira ta neonacistična zborovanja in poveličuje zločinca.

23.5.2016–3     + (7)     – (10)     Oceni kurirček 

POTOMCI NISO KRIVI ZA ZLOČINE NJIHOVIH PREDNIKOV! SO PA KRIVI ČE POVELIČUJEJO ZLOČINSCA TITA, KI JE DAL PO VOJNI POBITI VEČ KOT 200.000 LJUDI! Preberite v: "Siol sreda 25.05.2011, 11:59»Jože Pirjevec: Tito se je najbolj zanesel na Slovence«Ugotovili ste tudi, da je bil Tito precej aktivno povezan s povojnimi poboji. Dobil sem nekaj potrditev, da je bil tudi sam vpleten, da se ti niso dogajali brez njegove vednosti. Sam Stalin ga je pohvalil in Tito je večkrat dejal: "Poglejte, kako smo mi počistili z našo državo, in hvala bogu, da smo to storili. S tem smo odpravili vsako pozicijo." Ni se čutil krivega. Pred kratkim sem pri nekem ruskem avtorju našel poročilo ruskega ambasadorja, ki govori o teh masakrih. Citira številko 200 tisoč, ki pa je mogoče preskromna. Tito osebno ni bil krvoločen človek, ni bil kot Stalin, ki je ukazoval pretepanja in pobijanja. Imel je občutek mere in sočutja. Ne smemo pa pozabiti Golega otroka, ki je nastal na podlagi njegovih ukazov. Ste našli tudi pisne zabeležke teh ukazov? Takšni ukazi so se dajali ustno. A ni dvoma, da je bil Tito aktivno vpleten. Stalin ga je nekoč v Moskvi vprašal: "Koliko ste jih pobili?" In Boris Kidrič mu je odgovoril: "Toliko, kolikor jih je bilo treba."

23.5.2016+1     + (5)     – (4)     Oceni Jež 

kurirček pe res ne znaš drugega kot limat stare domobranske fore?

23.5.2016+1     + (4)     – (3)     Oceni butec&butec 

( kurirček) Pa kaj bi ti rad, da dobijo domači izdajalci kar penzije in to takoj po končani vojni?

23.5.2016–2     + (3)     – (5)     Oceni impoljca 

maškarada prizadetih

23.5.2016+3     + (4)     – (1)     Oceni Jež 

Maškarada prizadetih je vsako nedeljo pod križem ....

23.5.2016+1     + (2)     – (1)     Oceni janko in metka 

p pr maš

24.5.2016+8     + (11)     – (3)     Oceni marko123 

KURIRČEK, kaj pa govoriš. Prav vidi se, da iz tebe vre sovraštvo in nestrpnost. Naj ti povem nekaj zgodovinskih dejstev, ki izhaja iz kar številne literature in drugih virov podatkov. Druga svetovna vojna se je v Evropi končala na jugoslovanskih tleh, če smo čisto natančni, v Sloveniji - pa še to teden dni po kapitulaciji Nemčije, 15. maja 1945 - tedaj je prišlo do zadnjega vojaškega spopada v bližini Slovenj Gradca - na eni strani partizani, na drugi pa nacisti in domači kolaboranti. Tedaj so se četniki, ustaši, domobranci, esesovci in ptiči podobnega perja v kolonah pomikali v smeri proti Avstriji. Fašistične sile svetovne vojne so bile poražene, glavnini domačih kolaborantov pa je uspelo zbežati perd partizansko vojsko in se predati Britancem čez mejo v avstrijskem Pliberku. Glavni oficirji kolaborantskih sil, tudi torej domobrancev, so izrazili pripravljenost za bojevanje proti komunistom oz. jugoslovanskim silam v morebitnih bodočih spopadih. Kljub temu pa so se še predobro zavedali svoje vloge v fašistični kolaboraciji in da so zavezniki nekako od leta 1943 podpirali partizane, so domači izdajalci vendarle upali, da jim bodo Britanci dovolili emigrirati ali pa uporabiti v nadaljnjem boju. To je vedela tudi jugoslovanska stran. Nekako naivno je bilo pričakovati, da bi Britanci domačim izdajalcem vseh vrst spregledali dolga leta služenja fašističnemu in nacističnemu terorju, po drugi strani pa se zavezniki niso nameravali vtikati v leta sprejet sporazum Tito-Šubašič. Nekateri kolaboranti (predvsem vodstveni del) je uspel pobegniti (npr. v Argentino) in niso nikoli odgovarjali za svoje zločine. Zaradi vsega tega, zaradi vseh zločinov, ki so bili narejeni proti narodom Jugoslavije, domači izdajalci, ki so do zadnjega diha sledili Nemcem, seveda niso mogli pričakovati nobene milosti. Kot navaja raznorazna literatura, je to, kar se je dogajalo neposredno po vojni mešanica politične likvidacije in osebnega maščevanja - ne glede na vse, pa je težko pokazati na krivca za to, saj obstaja veliko različnih in protislovnih indicev, po drugi strani pa so se dogajale ponareditve zgodovinskih dokumentov, ki so skušali krivdo naprtiti partizaneksmu vodstvu in Titu. In ko smo že pri Titu: Tito je 14. maja 1945 poslal telegram vsem partizanskim enotam, v katerem med ostalim naroča tudi, da je treba narediti vse, da se preprečijo poboji vojnih ujetnikov in tistih, ki so jih aretirale vojaške enote, državni organi ali posamezniki, medtem ko je vojne zločince treba postaviti pred sodišča in soditi. Ta ukaz je bil, žal, v veliki meri preslišan - veliko je bilo namreč osebnega maščevanja, ravno tako pa tudi - žal - sistematičnih pobojev. Po vojni se o tem ni smelo govoriti, v 60ih letih je bilo nekaj kritičnih filmov in zgodb in če teh ne bi bilo, bi se to skrivalo še naprej. Od polovice 80ih let pa je bilo tovrstno odkrivanje ključna točka, namenjena v protikomunistične in nacionalistične namene. Nacionalisti (in šovinisti) so povojne poboje izkoriščali za rehabilitacijo lokalnega fašizma, številke pobitih pa so bile - ne boste verjeli - napihnjene. Konec 80ih let je to postalo ključno področje širjenja nacionalistične fobije in - žal, žal, žal - uvod v nove vojne na območju nekdanje Jugoslavije (npr. kako se lahko primerja Jasenovac s Pliberkom?????) Kako lako ideologija narodne sprave normalizira in enači vse žrtve in hkrati pozablja na kontekst protifašističnega boja, izkope in štetje kosti ubitih pa spremlja zanikanje odgovornosti za fašistične zločine???? KAKORKOLI: NEIZPODBITNEGA ZGODOVINSKEGA DEJSTVA, DA SO DOMOBRANCI IN OSTALI VDANO SLUŽILI OKUPATORJU, SE NE DA SPREMENITI IN V TEM KONTEKSTU JE TREBA JEMATI TUDI TO, KAR SE JE DOGAJALO NEPOSREDNO PO VOJNI.

24.5.2016+15     + (15)     – (0)     Oceni marko123 

... in kar se tiče tega dogodka, o čemer govori prispevek: prav je. Takšne dogodke podpiram - spominjajo nas na neke čase, ko smo imeli zastonj zdravstvo, zastonj šolstvo, ko smo gradili tovarne, ko je bil domač človek gospodar na svoji zemlji, ko je bil delavec gospod. A se morda kdo zaveda, da smo BDP iz leta 1988 dosegli šele leta okoli leta 2010 (točno se ne spominjam)???? Od samostojne Slovenije se v BDP vštevajo tudi prihodki iz zdravstva, pa šolstva (npr. plačilo vrtcev in podobno...). A ni to zanimivo? O tem se ne govori. Takšen je pač kapitalizem - treba je biti všečen, da se lahko še naprej mirno privatizira. Tito je bil, ne glede na vse, pozitivna osebnost. Če ne bi bilo njega, sedaj ne bi imeli Slovenije, ne bi imeli slovenskega primorja, ne bi govorili slovensko.... in vprašanje je, če bi bili sploh živi.

začetnapredhodna Stran: 1/7naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava