DL: Srečko Štefanič, gospodarstvenik: Vedno je dobro vreči več semen

22.5.2016 | 15:45

Srečko Štefanič

1988 in 1999. Zaradi zadnjih dveh enakih številk sta ti dve letnici zanimivi že sami po sebi, za direktorja kočevske kemične tovarne Melamin, d. d., Srečka Štefaniča pa imata še poseben pomen. Univ. dipl. kemika, ki bo avgusta letos dopolnil 54 let, obe letnici namreč povezujeta z Melaminom: 1988 se je po končani Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani v Melaminu zaposlil, 1999 pa je prevzel vodenje podjetja, ki je danes najuspešnejše kočevsko podjetje in tudi eden največjih zaposlovalcev.

Po drugi svetovni vojni so na Kočevskem ustanovili mnoštvo podjetij iz različnih gospodarskih panog, med drugim tudi Melamin leta 1954. Ali se vam zdi pametna umestitev kemične tovarne v prostor Kočevske, za katero smo leta v šali govorili, da ji manjka samo še farmacevtska tovarna, pa bi imela vse industrije, kar jih je?

Vedno je dobro, da ima neko okolje več možnosti. Na začetku, ko začneš z razvojem kraja, še ne veš, kakšne komparativne prednosti bo imel. Zato je vedno dobro vreči več semen, da vidiš, kako ta semena rastejo in se iz tega izoblikuje tisto, kar je pravo za to okolje. Tudi v firmi uporabljamo to filozofijo, da je dobro stati na več nogah, ker če bi samo na eni in izgubiš trge za tisti proizvod, ki mu pravimo ena noga, lahko čez noč propadeš. Zato imamo več aplikativnih področij za našo kemijo, 10, 20, 30 področij, od lakarske, gumarske in lesarske industrije, gradbeništva, kmetijstva in drugih področij. Glede na krizne valove do izraza prihajajo različne aplikacije. Na ta način smo preživeli. Zato lahko za Kočevsko rečem, da je dobro, da smo imeli več panog, žal pa je bore malo tega ostalo. To pa pomeni, da se sedaj lahko vprašamo, ali je torej res, da je ostalo le tisto, kar je imelo komparativne prednosti. Odgovor na to je: ne! Na koncu ugotoviš, da napredujejo le tam, kjer podjetja vodijo sposobni ljudje in je prisotna kritična masa sredstev, kadrov, razvojne opreme in kapitala, in seveda komparativna prednost. Za Kočevje je denimo komparativna prednost gozd, les. A se je zgodilo, da je vse propadlo, ker ni bilo dovolj kapitala, primernih kadrov in posluha za razvoj.

Po osamosvojitvi Slovenije je na Kočevskem propadla cela vrsta nekdaj velikih podjetij – Itas, Zidar, Trikon, Tekstilana, Lik in še bi lahko naštevali. Tudi Melamin je v 90. letih izgubil trge. Kakšno stanje ste prevzeli, ko ste postali direktor?

Začetni problem 90. let je bil, da so bili pri prehodu vsi zelo previdni. Tudi Melamin zato nekaj let ni investiral. Ne želim komentirati dejanj prejšnjih vodstev, morda je bila previdnost res potrebna. Dejstvo pa je, da se štiri oz. pet let ni skoraj nič investiralo, in to smo morali nadoknaditi. Ko sem prevzel vodenje družbe, je bila zato moja politika intenzivno investiranje. Tako smo od 1999 do danes investirali več kot 40 milijonov evrov. Novi programi iz teh investicij nam predstavljajo okoli 70 odst. današnje prodaje. V začetku 90. let skoraj ni bilo izvoza, danes pa izvažamo 87 odst. proizvodnje.

Kam izvažate in kateri so vaši največji trgi?

Izvažamo v več kot 50 držav po vsem svetu. Največji delež, približno 70 odst., predstavlja EU, znotraj EU pa sta največja trga Italija in Nemčija.

Da ste se po osamosvojitvi Slovenije lahko hitro preusmerili na nove trge, gre zasluga predvsem vašemu razvojnemu oddelku.

Res je. Vsi naši proizvodi so tako rekoč plod našega razvojnega oddelka. V zadnjih sedmih letih razviti proizvodi predstavljajo več kot 50 odst. v strukturi prodaje, kar pomeni, da so zelo mladi izdelki in da stalno razvijamo nove. Brez razvoja na trgu izgubljaš pozicijo. V razvoju imamo zaposlenih več kot 10 odst. ljudi in zelo sofisticirano opremo. Paralelno stalno teče med 30 in 40 večjih ali manjših razvojnih projektov.

Melamin smo dolgo poznali po »ultrapasu«. Ali to sploh še delate?

Včasih je bil program z našimi fenolnimi in melaminskimi smolami impregniranih papirjev, stiskanih večslojno v ultrapas, udarni Melaminov proizvod. Bil pa je tudi prvi program, ki sem ga ukinil, ko sem postal direktor. 60 delavcev, ki je delalo pri tem programu, je bilo treba prerazporediti drugam. Danes lahko rečem, da so sivi lasje, ki jih imam, ravno od takrat. V ta program danes sodijo melafilmi za oplemenitenje iveric, vendar pa za razliko od nekoč, ko so ti predstavljali skoraj 50 odst. proizvodnje v celotni družbi, danes predstavljalo le še približno pet odst.

Kaj danes proizvajate? Kaj je vaš »paradni konj«?

Imamo tri programe: kemijski, lesni in obutveni, pri čemer pa kemija predstavlja že skoraj 90 odst. Največ realizacije in dodane vrednosti nam prinašajo modificirane melaminske smole na bazi HMM, heksametoksiheksametilol – melamin (HMMM), ki se uporablja kot crosslinker v lakarski industriji in kot vezivo v gumarski industriji. V gumarski industriji prodajamo vsem največjim proizvajalcem gum na svetu, v lakarski pa vsem največjim proizvajalcem tako imenovane can&coil industrije. V tej niši, na področju laka in gum, smo med prvimi tremi na svetu. V določenih segmentih imamo kar nekaj deset-, tudi do 50-odstoten tržni delež.

V 80. letih je bilo v Melaminu več kot 400 zaposlenih. Danes jih imate precej manj. Zakaj in ali načrtujete nove zaposlitve?

Odvisno od upokojitev in novih zaposlitev imamo danes med 190 in 200 zaposlenih. Eden od razlogov za manjše število zaposlenih, kot jih je bilo nekoč, je v pravilni organizaciji, da so na prava mesta postavljeni pravi ljudje in delo pravilno razdeljeno, drugi razlog pa je vrhunska tehnologija. Ta nam omogoča manjše število delovnih mest, vendar pa so ta dolgoročna in kvalitetna. Optimalno število delovnih mest pa nam seveda omogoča tudi informacijska tehnologija. Zato imamo danes pri realizaciji 46 milijonov evrov 200 zaposlenih, nekoč pa jih je bilo pri realizaciji okoli 10 milijonov mark 300 ali 350. Po dodani vrednosti na zaposlenega, ki se bliža 70 tisoč evrov, smo nekoliko nad povprečjem v kemijski industriji v Sloveniji, saj je povprečje okoli 65 tisoč evrov, seveda pa tudi visoko nad povprečjem v kočevski občini, kjer je dodana vrednost le okoli 25 tisoč evrov. Bomo pa z novimi projekti tudi na novo zaposlovali. Pri projektu mešane družbe z Nemci pričakujemo od 30 do 50 novih zaposlitev.

Za kakšen projekt gre in kdaj pričakujete, da bo zaživel?

Gre za novo linijo za proizvodnjo najmodernejših izolativnih materialov – melaminski filci. Upamo, da bo začela delovati marca ali aprila 2017. Investicija je vredna šest milijonov evrov, ko bo linija na polno zasedena, pa bo letno prinesla okoli 17 milijonov evrov nove realizacije. Že lani smo v ta namen ustanovili mešano družbo Melaflis, d. o. o., v kateri imamo z nemškim partnerjem enaka deleža, ravno v teh dneh pa jo bomo dokapitalizirali.

Kako vam je uspelo pritegniti tujega partnerja za investicijo v Kočevju? To naj bi bilo zelo težko!?

V Sloveniji nas niti ne poznajo. Ne vedo, kako dobri smo. V tujini pa nas v določenih tržnih nišah dobro poznajo. Zaradi našega dobrega glasu v tujini nas je partner našel za ta skupni projekt.

Melamin je od leta 1996 delniška družba, v kateri ima svoj delež tudi država. Se pa v zadnjem času govori, da naj bi se država iz podjetja umaknila in da ste vi skupaj s še nekaterimi kočevskimi podjetniki večinski lastnik.

Največji posamezni lastnik je še vedno NFD Holding v stečaju, ki ima 41-odstotni delež, ostale deleže pa imajo partnerji, zaposleni in drugi. Osebno imam manj kot tri odst., torej nisem večinski lastnik. Tudi ne drži, da bi bil lastnik kdo od kočevskih podjetnikov. Leta 2012, ko je bila izvedena dokapitalizacija podjetja, smo zaposleni prek opcijskega načrta, ki so ga pred leti sprejeli skupščina družbe Melamin in pa naši poslovni partnerji tako na strani dobaviteljev kot kupcev, prek instrumenta odobrenega kapitala kupili deleže Melamina, saj smo bili zainteresirani, da podjetje uspešno posluje še naprej. Iz tega so neupravičeno izhajala vsa nasprotja in preganjanja po časopisih. Za družbo NFD Holding v stečaju pa sedaj stojijo zastavni upniki – množica bank, med katerimi je tudi DUTB oz. slaba banka. Upniki pa bodo svoje terjatve – zastavljene delnice verjetno prodajali.

Omenili ste politiko. Tudi sami ste bili nekoč politično aktivni.

Bil sem svetnik v prvem kočevskem občinskem svetu po osamosvojitvi Slovenije, nekaj časa tudi podžupan. Aktiven sem bil 10 let, sedaj pa že 18 let nisem več v politiki. Če hočeš dobro voditi podjetje, nimaš časa, da bi se razdajal tudi na drugih področjih. Od politike sem se tako povsem oddaljil.

S čim pa se ukvarjate v prostem času?

Od športnih aktivnosti največ s tenisom in kolesarjenjem, cestnim in gorskim. Predvsem veliko kolesarim, kar je zasluga tudi našega kolesarskega kluba. Fantje so zelo zagnani. Ponosen sem, da sem šel lani s kolesom iz Kamnika na Veliko Planino. Rad tudi smučam, a za to ni več toliko časa, še posebno ne, odkar imam vnuke. Imam namreč tri vnuke, stare šest, štiri in še ne eno leto. Sicer pa tudi rad zaigram na harmoniko ali klavir. V prvih letih po zaposlitvi sem več kot sedem let igral v triu Mak in še sedaj s prijatelji v ožjem krogu radi kaj zaigramo.

Lani ste kot prvi dobitnik prejeli Kozlerjevo nagrado, ki jo je kot novo občinsko nagrado občina Kočevje lani prvič podelila za dosežke na področju gospodarstva. Kaj vam ta nagrada pomeni?

Sem med tistimi, ki pravijo, naj govorijo dela oz. dejanja. Priznanj zato ne potrebujem in se jim, če se le da, raje odrečem. V domačem okolju pa si človek verjetno bolj želi priznanja. Znan je rek, da nihče ni prerok v svoji vasi. Če te kot takšnega prepoznajo, kar so priznanja, te to navdaja z nekim večjim ponosom in zadovoljstvom.

Melamin je bil leta 2003 med prvimi tremi podjetji v Sloveniji, ki so dobila pravico nositi znak odgovorno ravnanje. Kaj to pravzaprav pomeni?

Ta znak pomeni, da si transparenten za okolje, kar zadeva vse podatke. Vse podatke o emisijah, proizvodnji in vsem drugem, ki jih pridobimo prek za meritve pooblaščenih institucij, objavljamo in so dosegljivi vsem zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam.

Stik z lokalnim okoljem oz. javnostjo ste včasih vzdrževali z rednimi dnevi odprtih vrat. Teh danes nimate več, vsaj ne vsako leto. Zakaj?

Predpisi o varnosti na delovnem mestu so vse bolj strogi, še posebno v kemijski industriji. Zato dnevov odprtih vrat, kot smo jih imeli včasih, z masovno udeležbo ne moremo več organizirati. Jih pa organiziramo vsakič, ko končamo kakšen projekt. Takrat skupine organizirano vodimo na oglede teh projektov. Zadnji takšen, lahko rečemo tematski dan odprtih vrat, je bil ogled nove kotlovnice na lesno biomaso jeseni 2015.

Že leta 2005 ste dali vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, dobili pa ste ga šele pet let kasneje. Ali je bil morda razlog za to tudi, ker je vaše podjetje skoraj v samem centru Kočevju, ali pa je šlo za to, ker je bila to kemična industrija?

Ne. Razlog za to je bil, ker smo bili prvi v vrsti takšnega tipa kemijske industrije in so se ministrstva šele spoznavala s to problematiko. Razlog nikakor ni bil v tem, da mi ne bi imeli česa urejenega. Prošnjo za pridobitev dovoljenja smo dali med prvimi v Sloveniji. Ves čas imamo certifikat ISO 9001 za proizvodnjo in kakovost, pa tudi ekološki certifikat ISO 14000.

Melamin je tudi družbeno odgovorno podjetje. Financirate in podpirate različna društva. Nekatera podjetja imajo politiko, da financirajo samo nekatere. Kako pa je pri vas?

Vsako leto dobimo nekaj sto prošenj, tudi 300 in več. Ker se klubi in društva v Kočevju skorajda nimajo več na koga obrniti, vsakemu nekaj damo. Moja politika je, da damo prispevke za domače okolje, prošnje od drugod pa praviloma zavrnemo, razen če niso iz kemijskega izobraževalnega področja ali področja udejstvovanja naših poslovnih partnerjev. Že leta smo tudi generalni sponzor Namiznoteniškega kluba Kočevje, sponzoriramo pa tudi Kolesarski klub Melamin, ki šteje že okoli 150 članov, med kateri so pretežno naši zaposleni. To sodi tudi v skrb za zdravje na delovnem mestu, kjer smo zelo aktivni tudi prek projekta Gospodarske zbornice Zdravi na kvadrat. Znotraj firme imamo organizirane različne športne in druge aktivnosti.

Ni še čas za objavo poslovnih rezultatov, pa vendarle … Morda samo namig, kakšno je bilo preteklo leto?!

Kot delniška družba objavljamo svoje rezultate poslovanja kvartalno na SEOnetu in konec aprila revidirano letno poročilo. Za lansko leto so javno objavljeni rezultati za devet mesecev. Ti kažejo, da smo imeli lani za približno odstotek višjo realizacijo kot leta 2014, ko je znašala nekaj čez 45 milijonov evrov, ter boljši dobiček. Leta 2014 smo imeli za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov dobička, v devetih mesecih lani pa je znašal 1,7 milijona. Večji dobiček je bil predvsem zato, ker nam je lani uspelo znižati stroške surovin in energetike.

Kako pa vam je to uspelo? Ali igra pri tem kakšno vlogo prepoznavnost vašega podjetja?

Kar zaveda surovin, je to malo odvisno od samega trenda gibanja surovin na trgu. Kadar cene surovin padajo, imamo na trgu nekoliko bolj ugodno pozicijo. In lani so surovine padale. Kar zadeva energetike, pa smo prešli z dragega mazuta na cenejšo biomaso in zato imeli prihranke. Seveda pa smo s fleksibilnostjo pri razvoju novih proizvodov, vpeljavo novih tehnologij in konstantnostjo kvalitete proizvodov povečali prepoznavnost v svojih prodajnih nišah in s tem tudi svojo konkurenčnost.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 11. februarja 2016

M. Leskovšek-Svete