DL: Jaka Špehar iz Črnomlja - Nastopi pripomogli, da nima treme

20.5.2016 | 13:20

Jaka Špehar

Jako Špeharja mnogi poznajo z nastopov Preloških muzikantov. Marsikomu je ostal v spominu, ko je pred leti, ko je bil še tako majhen, da je komaj držal v rokah diatonično harmoniko, že nastopal z njimi. A Jaka, ki obiskuje 7. razred črnomaljske OŠ Mirana Jarca, ne igra le na harmoniko.

V Glasbeni šoli Črnomelj obiskuje 6. razred klavirja in 2. razred tolkal. »Ritem mi ni šel dobro, pa sem se odločil še za tolkala. Že prej sem začel igrati na diatonično harmoniko, ker sta nanjo igrala tudi oba stara očeta, Franc Barič in Oton Špehar. Najprej me je začel učiti stari ate Franc, in to na harmoniko starega očeta Otona, ki je sicer igral na stotinah ohceti. Na njegovo harmoniko sem igral tudi na prvem nastopu s Preloškimi muzikanti pred petimi leti, Preločanom pa me je priporočila teta Polonca Barič, ki z njimi poje,« pove Jaka o prepletanju sorodstvenih in glasbenih poti. Sedaj je njegova učiteljica harmonike Marija Žalec.

Jaka v pihalnem orkestru Glasbene šole Črnomelj igra na tolkala, v osnovnošolski folklorni skupini pa je najprej igral na orglice, sedaj pa na harmoniko, a tudi pleše. Občasno se ukvarja s športom, kolikor mu pač dopušča čas, saj ima vsako popoldne pouk v Glasbeni šoli, poleg tega pa vadi doma in tako mu glasba vzame kar precej časa. A pravi, da ga nihče ne priganja, saj sam ve, koliko in kdaj mora vaditi.

Kljub mladosti je imel Jaka, ki je sicer odličen učenec, že 60 nastopov in pravi, da nima prav nič več treme. Da jo je izgubil, so veliko pripomogli prav nastopi s Preloškimi muzikanti, ker je skoraj vedno zelo veliko poslušalcev. Nedavno se je dobro odrezal tudi na tekmovanju mladih glasbenikov v Križevcih pri Bjelovarju na Hrvaškem. Med tolkalci je v svoji skupini zasedel 2. mesto in si s 97,83 točke od 100 možnih prislužil zlato priznanje. »Tudi drugi črnomaljski tolkalci Jernej Rom, Luka Jakofčič, Sara Absec in Jean Dražumerič so bili uspešni. Uči nas Nicolas Sinković, igrali pa smo ob spremljavi Andreja Kuniča,« je bil vesel uspeha Jaka.

Čeprav ima še nekaj časa za odločitev o nadaljnjem šolanju, pa Jaka že razmišlja o prihodnosti. »Morda se bom odločil za srednjo glasbeno šolo, a najbrž bom zraven obiskoval še kakšno šolo. Ne vem, če bi lahko preživel samo z glasbo. A če ne bo šlo drugače, bom šel na ulico, vzel inštrument, postavil na tla klobuk in igral. Pa še davčne blagajne ne bom potreboval za prostovoljne prispevke,« se nasmehne in pokaže, da so se tudi njega, čeprav je še v rosnih letih, dotaknile slovenske davčne novosti.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2016

M. Bezek-Jakše