DL: Obsojen zaradi psa - Pes jo je podrl in ji je počila stegnenica

20.5.2016 | 14:40

Meta Zorc (Foto: M. Ž.)

Psi potrebujejo veliko gibanja in zdrav odnos z lastnikom, ki mora znati postavljati meje. (Foto: J. A.)

Ne rečejo zaman, da so vsi psi kosmati za ušesi, kar pomeni, da v določeni situaciji reagirajo živalsko in ne tako, kot predvidevajo njihovi lastniki. Da se človek zaradi ravnanja svojega psa lahko znajde na sodišču, pa dokazuje naslednja zgodba.

Stanislav iz okolice Novega mesta je svojega šestletnega dalmatinca kopal v potoku. »To je bilo poleti 2012, ko je bila zunaj neznosna vročina, termometri so kazali 36 stopinj Celzija. Odločil sem se, da psa osvežim v potoku, ki je kakšnega pol kilometra od mojega doma. Pes je bil na vrvici, a mu je uspelo glavo iztakniti iz ovratnice. Stekel je proti cesti. Klical sem ga, vendar me ni ubogal in je šel po svoje,« je na sodišču povedal gospod, ki mu je bilo iskreno žal, da je njegov pes na svojem »tekaškem izletu« trčil v 84-letno sosedo Alojzijo.

V BOLNIŠNICO

»Ko sem prišel do sosede, je najprej rekla, da jo je pes ugriznil, a sem videl, da jo je le podrl. Peljal sem jo domov in povedala mi je, da jo boli noga. Hotel sem jo odpeljati k zdravniku, pa me je zavrnila, češ da jo bo peljal nečak. Ko je bila v bolnišnici, sem jo tudi obiskal. Pes mi je takrat prvič pobegnil. Drugače ni nevaren, bil pa je mlad in igriv. Tega psa imam še vedno, veterinar, ki ga je prišel pogledat, je ocenil, da ni popadljiv. Doma je privezan, ko grem kam z njim, je na povodcu,« je povedal obtoženi.

Na sodišče je prišla tudi soseda Alojzija, drobna gospa, ki ima danes 88 let. »Po tem dogodku sem morala ostati na zdravljenju v bolnišnici, ker sem imela počeno stegnenico,« je pojasnila, njena spremljevalka pa je dodala, da Stanislava ni prijavila ona, to so zaradi hude poškodbe naredili v bolnišnici. Gospe je zavarovalnica izplačala odškodnino, tako da v sodnem postopku od svojega soseda te ni zahtevala. »Čisto normalno se pogovarjamo tudi po tem nesrečnem dogodku,« sta zatrdila Stanislav in njegova soseda.

Tožilstvo je zaradi obtoženčeve povzročitve splošne nevarnosti, ki jo je predstavljal njegov štirinožni prijatelj, predlagalo pogojno kazen dva meseca zapora v preizkusni dobi enega leta. Sodnik Boštjan Kovič je pri izreku sodbe temu predlogu sledil in obtoženca, ki je svojo krivdo priznal že na predobravnalnem naroku, oprostil plačila sodnih stroškov.

PSE NA POVODCE

Matjaž Emeršič z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pojasnil, da zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici in da morajo biti psi na javnem mestu na povodcu (javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur), sicer lastniku grozi od 200 do 400 evrov kazni.

»Ko pes povzroči poškodbo, je za poškodovanega najprimerneje, da takoj obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in napoti poškodovanega v antirabično ambulanto,« dodaja Emeršič in pojasni, da v tej ambulanti med drugim v primerih, ko pes nekoga ugrizne, vnesejo podatke o ugrizu psa v Centralni register psov (CRPsi). Lastnika psa pozovejo, da se zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino, in o ugrizu psa obvestijo pristojni območni urad UVHVVR.

Ko pristojni območni urad prejme obvestilo o ugrizu s strani antirabične ambulante (poškodba človeka), veterinarske organizacije (poškodba drugega psa ali druge živali) ali od policije, ki je obravnavala dogodek, v postopku preveri vse navedbe in izda odločbo, s katero dodeli psu status nevarnega psa, kar pa se v opisanem primeru ni zgodilo.

GIBANJE POMEMBNEJŠE OD HRANE

Šolanje psov je najboljši način, da se izognemo takšnim neljubim dogodkom. "Nič na svetu ni 100-odstotno, lahko pa rečem, da s pravilno vzgojo v 90 odstotkih poskrbiš, da se ti kaj takega, kot se je temu gospodu, ne bo zgodilo," je povedala Meta Zorc iz Športno-kinološkega društva Mirna. Poudarila je, da je ključen odnos med psom in človekom, ki se se morata naučiti zaupati drug drugemu. "Treba se je zavedati, da je za psa najpomembnejše gibanje, to je bolj potrebno od hrane, pa seveda družba in red. Najboljše je, če gredo mladički v pasjo šolo takoj, ko se ločijo od matere," je še povedala Zorčeva in omenila, da bodo na Mirni s pomladansko šolo začeli 6. marca.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2016

Janja Ambrožič