V Novem mestu predstavili dediščino družine Mach

14.5.2016 | 13:10

Na novomeškem rotovžu sta župan Gregor Macedoni in predsednik društva Machova dediščina pod Gorjanci Marjan Hren spregovorila o delu in življenju nemškega fizika Ernsta Macha in njegovi povezavi z družino Mach, ki je bivala na Velikem Slatniku v Novem mestu. Med 19. in 21. majem 2016 bo društvo svoje izsledke predstavljalo na 7. Mednarodnem simpoziju o industrijski dediščini, ki bo potekal na Reki na Hrvaškem. Simpozij bo posvečen bo 150. obletnici izuma Luppis-Whitehead torpeda, ki je bil izdelan v reški tovarni Torpedo. V Torpedu je deloval tudi Ernst Mach, ki je tam izvajal poskuse s fotografiranjem nadzvočne hitrosti. Letos obeležujemo 100. obletnico njegove smrti.

»O Machovi družini je bilo doslej bolj malo znanega, zato smo veseli, da je v zadnjih letih zaživelo društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki ohranja zapuščino družine in svoje znanje prenaša na mlajše generacije. Novo mesto s to temo povezuje tudi industrijska dediščina Ernsta Macha, najvidnejšega predstavnika družine. Identiteta Novega mesta je namreč močno prepletena z gospodarsko uspešnostjo, zgrajeno tudi na bogati industrijski dediščini, ki jo v zadnjem času turistično izpostavljamo. Zato smo z veseljem podprli delovanje društva in njihovo udeležbo na reškem simpoziju,« je uvodoma dejal župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.

Znanstvenik, fizik in filozof Ernst Mach je študiral matematiko, fiziko in filozofijo, iz fizike je leta 1860 tudi doktoriral. Poučeval je na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Zasnoval je prvo uporabo bliskovitega fotografiranja nadzvočnih izstrelkov, ki jo je zanj izpeljal Korošec Peter Salcher. Odkril je valovno čelo, ki nastopi pri gibanju teles z nadzvočno hitrostjo, po njem pa se imenuje Machovo število, ki ga najpogosteje uporabljamo za opisovanje hitrosti letal (1 Mach je hitrost zvoka). Svoje poskuse je Ernst Mach pogosto načrtoval med počitnicami in delom na posestvu na Velikem Slatniku, ki ga je oče Johann Mach kupil leta 1862. Ernst je ob selitvi družine ostal na Dunaju. Johann Mach je bil izobražen humanist in poznavalec naravoslovja in je sinu pomagal tako s poznanstvi kot nasveti. V Velikem Slatniku je med drugim gojil japonske sviloprejke, ki so se od tu naselile po celotni Sloveniji in širše po Evropi. Z Machovo zapuščino je bila leta 1892 ustanovljena gospodinjska šola v Šmihelu, ena prvih šol, ki je bila namenjena izobraževanju dolenjskih deklet.

Marjan Hren, predsednik društva Machova dediščina pod Gorjanci, je izpostavil, da na reški simpozij odhaja z namenom, da predstavi družino Mach in kraje, kjer so živeli: »Naj ljudje vedo, kje je živela družina Mach in kam je hodil počitnikovat in delat Ernst Mach, znanstvenik svetovnega formata. Prav je, da se ohrani njihova bogata dediščina in da se jo ljudem ustrezno predstavi.« Društvo je lansko leto na Velikem Slatniku v ta namen uredilo Machovo učno pot. Pot je dolga 6,8 km in poteka od Malega Slatnika proti Velikemu Slatniku, kjer je stala graščina družine Mach. Med drugim vključuje ogled Machovega hriba, kjer je Johann Mach gojil sviloprejke in obisk družinskega groba. Marjan Hren je pred kratkim izdal tudi knjigo Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci, v kateri popisuje svoja dognanja. Med 19. in 21. majem 2016 jo bo predstavil na 7. Mednarodnem simpoziju o industrijski dediščini na Reki.

Kabinet župana Mestne občine Novo mesto