DL: Res je – ljubo doma, kdor ga pozna

6.5.2016 | 11:10

Vodja domoznanskega oddelka novomeške knjižnice Darja Peperko Golob se je za geslo domoznanskega oddelka domislila nekoliko spremenjen ljudski izrek – ljubo doma, kdor ga pozna. (Foto: I. Vidmar)

Vodja domoznanskega oddelka novomeške knjižnice Darja Peperko Golob se je za geslo domoznanskega oddelka domislila nekoliko spremenjen ljudski izrek – ljubo doma, kdor ga pozna. (Foto: I. Vidmar)

Domoznanski oddelek je nedvomno srce in duša vsake pokrajinske knjižnice, v novomeški knjižnici, ki bo letos praznovala sedemdesetletnico, pa ima ta še posebej pomembno vlogo, saj se ponaša z izjemno bogato zbirko knjižnega in neknjižnega domoznanskega gradiva, katerega pomemben del hranijo tudi v posebnih zbirkah Boga Komelja.

Kot pove vodja domoznanskega oddelka Darja Peperko Golob, so depoji domoznanskega oddelka, kjer vse občutljivo gradivo hranijo v posebnih mikroklimatskih pogojih s konstantno temperaturo pod 18 °C in zračno vlago med 50 in 60 odst. ter zaščiteno pred prahom, insekti, glodalci, požarom in vdorom vode, polni, zato si v knjižnici želijo, da bi čim prej nadaljevali in končali obnovo, vsekakor pa nameravajo še letos znova urediti Cesarjevo sobo s knjižnico, v kateri je bilo pred obnovo razstavljenih več tisoč enot slovenskega leposlovja in različne strokovne literature iz zapuščine igralca Janeza Cesarja.

Lansko leto je tudi v domoznanskem oddelku minilo v znaku 650-letnice Novega mesta, ki so ji neposredno posvetili razstavo starih razglednic in dneve zbiranja spominov z naslovom Zgodbe Novega mesta, ko so od starih meščanov dobili presenetljivo veliko novih podatkov iz preteklosti mesta, pogovore z njimi pa so tudi posneli. Med pomembnejšimi jubileji, ki so jih lani zaznamovali v knjižnici, je seveda tudi stoletnica rojstva Boga Komelja, nestorja dolenjskega knjižničarstva in izjemnega zbiralca domoznanskega gradiva ter predmetov kulturne dediščine. Ob tej priložnosti so uredili Komeljevo sobo, ki je obenem tudi domoznanska čitalnica, v kateri lahko obiskovalci v miru študirajo domoznansko gradivo. Omeniti velja tudi prireditev ob 150-letnici narodne čitalnice v Novem mestu in izdajo knjige o pomembnem novomeškem tiskarju in založniku Janezu Krajcu.

Temelje domoznanskega oddelka je v začetku sedemdesetih let postavil prof. Karel Bačer, ki se je takoj po prihodu v knjižnico kot izjemen strokovnjak začel ukvarjati z domoznansko bibliografijo in leta 1971 je bil tudi uradno ustanovljen oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske. Leta 1993 se je oddelek preimenoval v domoznanski oddelek, ves čas, tako rekoč vse od ustanovitve knjižnice leta 1946 pa se polnijo posebne zbirke, ki jih po smrti prvega ravnatelja novomeške knjižnice Boga Komelja poimenujejo po njem in so jih leta 2010 združili z domoznanskim oddelkom, ki ga že leta vodi Darja Peperko Golob.

Domoznanski oddelek zbira in hrani pomembnejše knjižno in neknjižno gradivo, ki je na kakršen koli način povezano z Dolenjsko, za obdelavo gradiva pa skrbi poseben oddelek. Samo knjižnega gradiva je več deset tisoč, skupaj z neknjižnim, ki vsebuje rokopise in pisma pomembnih ustvarjalcev, kartografsko zbirko, fotografije, stare razglednice, slike, grafične liste, knjižne ilustracije, ex librise, osebne predmete slovenskih pesnikov in pisateljev in podobno, pa več kot sto tisoč kosov. Med drugim so v zbirki tudi taki predmeti, kot so violina Mirana Jarca, očala, žepna ura, črnilnik in igralne karte Frana Levstika ali pa delovna miza in torba Boga Komelja.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 28. januarja 2016

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava