Praznik veselih in živih ljudi

6.5.2016 | 10:15

V Šentjerneju smo praznovali 20 let druženja in delovanja sekcije HOJA pri Društvu upokojencev Šentjernej. V KC Primoža Trubarja se je obetal lep večer. V avli se je ponujala razstava slik na mizah so bili albumi fotografij kot dokumentacija. Obiskovalci pa so z rokovanjem objemi in poljubi dokazovali, da jim to srečanje pomeni veliko. Kar žuborelo je od pogovorov in smeha. Pa to ni bil zbor mladih po rokovskem koncertu. To so bili starostniki, ki uživajo svoj čas umiritve in dejavnosti po svoji volji.

Že pred 20 leti je upokojena učiteljica Milena Cekuta razmišljala o prihodnosti in letih, ko se služba konča in je treba poiskati vsebino za popestritev teh let. Tako bodo leta v pokoju dobila vrednost, če bodo dejavni. Tako so začele s hojo in doslej prehodile več kot 600 poti. Postale so ljubiteljice narave, zeliščarke in rekreativke. Med njimi so tudi osemdesetletnice, ki se jim leta ne poznajo. Začelo jih je nekaj, danes jih je 105, ki se družijo na ponedeljkovih srečanjih, rekreaciji, petkovih predavanjih, raznih delavnicah in na pohodih. Na pohodih pogosto združimo poti, ko se jim pridružimo še Novomeščani iz RIC-ovega krožka Potepanja po … Veselimo se skupnih korakov, poti, spominov, njihove energije in petja.

Druženje pa se je začelo z gledališko predstavi Moj glas,moja pot. Igralka Lidija Kocelj je v monodrami z glasom, mimiko in govorico telesa pripovedovala zgodbo o iskanju glasu, ujetnici krivde, bolečini in pogumu. Presunljiva zgodba je spomnila na pomen odnosov v družini in zaznamovanosti otrok za vse življenje. To je težko breme, ki se ga težko znebiš.

Vrnitev v avlo je bila prava sprostitev, saj so članice poskrbele za pogostitev in dobro voljo. V zanimivem programu so povzele svoje delo in v tujih in svojih mislih in spletle zgodbo o radosti staranja. Harmonika prostovoljke Anice Korasa je odprla grla in pesem nas je združila v prijetno družbo slavljencev.

Bil je lep večer, poln veselja, hvaležnosti in radosti, da smo še tu dobre volje in pripravljeni na nove dogodivščine. S cvetjem in sliko Špilarjeve špice, kjer Milena najde največ energije, sedaj jo bo lahko gledala doma, so se ji zahvalili za vse, kar jih že 20 let druži in razveseljuje. Taka srečanja dokazujejo, da je lahko starost tudi lepa in zanimiva, če najdeš čas tudi zase in svoje veselje.

Zapisala Lizika Vardijan
članica RIC-ove Univerze za starejše Novo mesto
foto: Lea Savinec