Deževno prvomajsko srečanje na Šentvidu tudi z esperantom

2.5.2016 | 12:40

Reneja (v sredini) z Bojano Zevnik in Rokom Retljem

Anton z Renejo in Rokom v veselem pričakovanju

Reneja, Anton in Bojana med nastopom

Lije kot iz škafa. Prijatelji pohodov na Šentvid nad Čatežem ob Savi in redni obiskovalci tradicionalnih prvomajskih srečanj tu gori se ne damo. Med njimi sva tudi midva - Anton in Reneja Mihelič, člana Združenja za esperanto Slovenije (ZES).

Obiskovalci se drenjamo pod šotorom Prostovoljnega gasilskega društva Sobenja vas (PGD), ki požrtvovalno skrbijo, da ne bomo žejni, niti lačni.

Višek požrtvovalnosti pokažejo godbeniki in godbenice Pihalnega orkestra Kapele, ki jim ob njihovem prihodu vsi prisotni navdušeno zaploskamo. Pristopim k njihovemu predsedniku in mojemu prijatelju Ivanu Ureku z besedami: »Kjer je Urek, tam odstopanja ni. Vsaka vam čast, Kapelci.«

Nikakor ne gre pozabiti gospoda Galiča, ki kljub močnemu dežju, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in z zgledno profesionalnostjo skrbi za brezhibno ozvočenje prireditvenega prostora.

Simpatična povezovalka programa, Bojana Zevnik, skupaj z menoj in Renejo ter z izjemno sodelovalnim novinarjem Posavskega obzornika, Rokom Retljem, plete prijeten, spodbuden pogovor o vremenu, prireditvi,…..Vsi si dajemo duška pred nastopom.

Pridruži se nam podžupanja Občine Brežice, gospa Katja Čanžar, s katero se pohecava: »V takem vremenu pa mladi nadomestijo župana ...«

Slavnostni program »štarta« s »Kapelci« in slovensko himno.

Zevnikova pozdravi udeležence proslave v imenu organizatorja, PGD Sobenja vas in Občine Brežice, ter nam nameni prijazno dobrodošlico.

»Kapelci« ponovno zaigrajo, nato pa zopet spregovori Bojana:

»Prvi maj smo Slovenci začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, državni praznik pa je postal l. 1948. Praznovanje 1. maja se tradicionalno začenja že na predvečer praznika, ko po naših krajih zagorijo kresovi. V prvomajsko jutro nas prebudijo budnice. Mesto Brežice so danes prebudili poskočni zvoki Gasilskega pihalnega orkestra Loče.«

Po še eni »godbeni točki« Bojana napove »esperantsko točko«:

»Na mir, spoštovanje in boljše razumevanje pa opozarja tudi mednarodni jezik Esperánto. Prisluhnimo recitaciji dveh pesmi Srečka Kosovela - Jutro na gori in Pesem v slovenskem in esperantskem jeziku, ki ju bosta ubesedila Anton in Reneja Mihelič, člana Združenja za esperanto Slovenije.«

Z Renejo, s ponosom in z dežnikom nad glavo, dvojezično prebereva omenjeni pesmi iz Kosovelove zbirke »V zlatem čolnu«, ki jo je v esperanto prevedel znani slovenski publicist, velik esperantist in naš prijatelj Vinko Ošlak in sicer pod naslovom »En la ora boato«.

Bojana nadaljuje z besedami o pomenu praznika dela in napove podžupanjo Katjo Čamžar, ki prisotnim nameni prisrčen pozdrav in nekaj svojih spodbudnih misli o pomenu praznovanja tega mednarodnega praznika. Vsem zaželi prijetno druženje.

Zevnikova naposled zaključi z zahvalo vsem nastopajočim in ostalim za udeležbo, godbeniki in godbenice Pihalnega orkestra Kapele pa kljub slabemu vremenu poskrbijo za nadaljevanje prijetnega srečanja.

Z Renejo še kar nekaj časa nameniva prisrčen pogovor z mnogimi najinimi znanci, nato pa zadovoljna z uspešno opravljeno nalogo zapustiva prizorišče srečanja.

Tekst: A. M.
Foto: R. R.